Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović
Mohorjev dom v Celovcu sedež Mohorjeve družbe Celovec (foto: Mohorjeva.at)
Mohorjev dom v Celovcu sedež Mohorjeve družbe Celovec

Na obisku pri Mohorjevi družbi Celovec

Radijski utrip | 21.06.2016, 14:35 Matjaž Merljak

Mohorjeva družba je nastarejša samostojna ustanova med Slovenci na Koroškem in druga najstarejša slovenska založba. Letos praznuje 165-letnico in zato smo jo v torek, 21. junija 2016, na god svetega Alojzija, obiskali in njega pomembno, bogato in pestro delovanje prestavili v našem programu.

Eden od dveh direkotrjev Mohorjeve družbe v Celovcu Franz Kelih je uvodoma predstavil poslanstvo družbe. To je vse od ustanovitve, kljub spremenjenim okoliščinam, ostalo nespremenjeno: krepiti slovenski jezik ter graditi in izobraževati na krščansko-socialnih temeljih.

Navedel je, da so bili pobudniki škof Anton Martin Slomšek, celovški mestni kaplan Andrej Einspieler in učitelj Anton Janežič. Leta 1851 so ustanovili društvo sv. Mohroja v Celovcu, ki se je leta 1860 preimenovala v Družbo sv. Mohorja. Prva doba delovanja Mohorjeve družbe Celovec sega še v čas monarhije. Takrat je 'mohorjeva knjiga' postala simbol slovenskih domov in tiskarna je doživljala svoj razcvet. Leta 1894 je bila pozidana matična hiša na Vetrinjskem obmestju v Celovcu.

V letih 1918–1927 je bila Mohorjeva prisiljena delovati iz Slovenije (naprej se preseli na Prevalje, nato v Celje). Ko si je oblast prigrabil nacionalsocializem, je bila družba vnovič prepovedana. Njeno premoženje so Mohorjevi leta 1947 sicer vrnili, toda vso svojo dejavnost je lahko družba znova vzpostavila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile.

Izgradnja Mohorjeve družbe po 2. svetovni vojni je sad delovanja pokojnega prelata dr. Janka Hornböcka, ki jo je nadaljeval dolgoletni ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren. Od leta 2014 ima Mohorjeva družba dvotirno vodstvo: ravnatelja sta dr. Karl Hren in Franz Kelih.

Urednik, direktor in Matjaž Merljak
Urednik Hanzi Filipič, direktor Franz Kelih in voditelj RO Matjaž Merljak © Marko Zupan

Od samega začetka družbe je temeljna knjiga. Na to je opozoril glavni urednik založbe Hanzi Filipič in dodal: "Knjiga pomeni izobraževanje." V splošnem programu na letu izdajo od 30 do 35 knjig, dve tretjini sta v slovenskem jeziku. Veliko knjig, izdanih v nemškem jeziku, so prevodi slovenskega leposlovja.

Pri knjižnem programu so pomembne šolske knjige. Mohorjeva izdaja 64 učbenikov za manjšinske šole, dobili so dovoljenje za 11 e-učbenikov, nekaj učbenikov izdajajo tudi za šole v Sloveniji, kot člani združenja katoliških založb izdajajo tudi nemške veroučne učbenike.

Zborček ljudske šole Mohorjeve in ravnateljica Tatjana Tolmaier
Zborček ljudske šole Mohorjeve in ravnateljica Tatjana Tolmaier © Marko Zupan

Obiskali smo tudi zasebno ljudsko šolo Mohorjeve v Celovcu. Ravnateljica Tatjana Tolmaier je dejala, da jo letos obiskuje 80 otrok od šestega do desetega leta starosti v šestih razredih, za prihodnje šolsko leto je prijavljenih več kot 100 otrok, tako bodo morali obnoviti nove prostore. Kljub temu, da število šoloobveznih otrok upada, pa število prijav k dvojezičnemu pouku narašča, jezikovna kompetenca otrok rahlo pada, vedno manj je družin, kjer se doma pogovarjajo izključno v slovenščini.

Otroci imajo po šoli možnost bivati v varstvu (vodja je Veronika Lapusch), za dijake od desetega do devetnajstega leta je na voljo 55 mest v Slomškovem dijaškem domu. V njem so dijaki iz južne Koroške, prav tako z zgornje Koroške ter iz Slovenije. Pomembna komponenta njihovega programa je tudi verska oz. katoliška. Tako v programu sledijo cerkvenemu letu, je dejal vodja doma Christian Koren.

Vodja slomskovega doma Christian Koren in voditeljica varstva Veronika Lapusch
Vodja slomskovega doma Christian Koren in voditeljica varstva Veronika Lapusch © Marko Zupan

Obiskali smo tudi tiskarno - njeno delovanje je predstavil vodja Milan Blažej. Lastna tiskarna Mohorjeve je začela delovati leta 1871, po drugi svetovni vojni in 'izgnanstvu' Mohorjeve v Slovenijo, so jo v Mohorjevem domu znova zagnali leta 1951, od leta 1996 pa ima svoje nove prostore v Vetrinju v predmestju Celovca, kjer tiskajo oba tednika koroških Slovencev, Nedeljo in Novice ter knjige, letake in druge stvari.

Tiskarno nam je predstavil vodja  Milan Blažej
Tiskarno nam je predstavil vodja Milan Blažej © Marko Zupan

Knjige - Mohorjeve družbe Celovec in drugih založb - nabožne predmete in šolske potrebščine pa najdete v  "Vizitki Mohorjeve" - v knjigarni v pritličju Mohorjevega doma v Celovcu. To bodo v tem poletju preuredili v sodobni knjižni center, kjer se bodo lahko odvijale predstavitve knjig in avtorjev obeh narodnosti. Podoben knjižni center želijo urediti v prostorih Korotana na Dunaju.

Knjigarna Mohorjeve družbe Celovec
Knjigarna Mohorjeve družbe Celovec © Matjaž Merljak

Mohorjeva bo tudi naprej ostala zvesta svojemu poslanstvu, iskala bo odgovore na izzive sedanjega in prihodnejga časa. Franc Kelih je dejal, da so v tekočem letu zaključili obnovo in sanacijo Slomškovega doma, ki povsem sodi k poslopju Mohorjevega doma, ki imam veliko starejšo letnico gradnje.

Za opravljanje poslanstva morajo poskrbeti za dobro gospodarsko osnovo. Ena novejših je tudi najemniška dejavnost, ki uravnoteži dejavnosti (šolska in domska), ki niso dobičkonosne. Novi izzivi so tudi digitalizacija knjig in posodabljenje tiskarske dejavnosti Mohorjeve.

Radijski utrip, Dogodki
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.