Marijanska pobožnost v Mendozi

| 07.06.2016, 10:29 Matjaž Merljak

Rojaki iz Mendoze v Argentini so imeli na binkoštno nedeljo romanje v Marijino svetišče, vodil ga je slovenski duhovnik Robert Brest iz Buesnos Airesa, ki je Janeza Cukjatija imenoval za novega dušnega pastirja Slovencev v Mendozi.

Petnajstega maja 2016 smo Slovenci v Mendozi imeli Marijino romanje v Santuario Schoenstatt, v Distrito Benegas, občina Godoy Cruz. Udeležilo se nas je veliko število odraslih, mladine in otrok.

V osrčju prelepega travnika, okrašenega z jesenskimi barvami, v prostorni dvorani sta somaševala častita gospoda Robert Brest in Janez Cukjati. Več otrok v narodnih nošah je ponosno vstopilo v dvorano v spremstvu obeh duhovnikov.

Praznik je bil velik, saj je bila tudi binkoštna nedelja. Poleg tega smo počastili in molili k Mariji Pomagaj, ki je krasila oltar skupaj s podobo Marije Schoenstatt. Donelo je ljudsko petje izbranih pesmi za to priložnost. Na orgle je igral profesor Tone Štirn.

Pridigal je g. Robert Brest, duhovnik iz Slovenije, ki je za nekaj časa prišel v Argentino. Vsebina pridige, v skladu obeh praznikov, nam je segla globoko v dušo. G. Robert je tudi vodil duhovno obnovo, ki smo jo imeli na predvečer v Slovenskem domu, s katero smo se pripravili na romanje.

Poudariti moramo, da se bodo mnogi naši malčki dolga leta spominjali na lepo romanje k Mariji. G. Robert jih je ljubeznivo vključil kot glavne romarje. Pred oltarjem in ob sliki brezjanske Matere je otrokom prisrčno znal razložiti, kar se je dogajalo. Blagoslovil jih je in vsakega pokrižal. Zahvaljujemo se za njegovo navdušenje, globoke misli in izraženo ljubeznivost.

Po končani homiliji je g. Brest izročil vsem romarjem pozdrave g. delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. dr. Jureta Rodeta in g. Francija Cukjatija iz Buenos Airesa. V njunem imenu je tudi imenoval gospoda Janeza Cukjatija za dušnega pastirja Slovencev v Mendozi, mu zaželel srečo pri pastoralnem delu in ga blagoslovil. Vsi smo hvaležno zaploskali. G. Janez Cukjati je istočasno župnik pri mendoški fari Nuestra Señora de Fátima, tako da je njegova odgovornost zelo velika in delo kar obremenjujoče.

Zaključili smo sv. mašo s pesmijo na čast Fatimski Mariji, katere stoletnico prvega prikazovanje na Portugalskem bomo praznovali prihodnje leto.

Po končanem obredu se nam je že prileglo kosilo, pijača in družaben pogovor s sorodniki, prijatelji ter obema duhovnikoma. Vzdušje je bilo zelo veselo.

Okrepčani smo se ob tretji uri v procesiji napotili na hrib, k Marijini cerkvici. Med procesijo smo molili rožni venec in peli Marijine pesmi. Tam smo Marijo počastili in se vrnili v dvorano. Skupina fantov je ubrano zapela lavretanske litanije Matere Božje. Nato smo vsi navzoči počastili sveto Rešnje Telo, se zahvalili Bogu in čustveno zapeli priljubljeno pesem »Marija skoz´ življenje«.

Čeprav je v Mendozi že več dni deževalo, nam je na dan romanja Bog naklonil oblačen, a ne deževen dan, v krasnem in mirnem okolju. Celo sonce je za trenutek pokukalo med petjem litanij, kakor da bi Marija stopila z oblakov. Gotovo so bile naše prošnje uslišane. Z globokim doživetjem in zadovoljni smo se vrnili na svoje domove.