Obhajamo zapovedani praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi
| 26.05.2016, 08:39 Marjana Debevec
Obhajamo praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja.
O pomenu praznika Svetega Rešnjega telesa in krvi je nadškof Anton Stres za naš radio med drugim dejal: »Dolga stoletja že Cerkev posveča poseben dan spominu na tisti zakrament, ki še posebej zasluži ime zakrament in ki ga tako lepo imenujemo tudi Najsvetejši zakrament. Seveda so vsi zakramenti sveti, vsi so sveta znamenja, ki nas posvečujejo in vsak na svoj način povezujejo z Jezusom in njegovim Očetom. Najsvetejši zakrament Rešnjega telesa in krvi pa ni samo znamenje, ampak stvarnost sama. Jezus postane sam med nami, med svojimi brati in sestrami.«
V vseh župnijah bo danes slovesno. V Štandrežu bo letošnje slavje nocoj vodil škofov vikar za pastoralo iz Kopra Slavko Rebec. Ob 20. uri bo v župnijski cerkvi sv. maša, nato procesija po vasi, s postankom in blagoslovom pred štirimi oltarji.
Slavko Rebec je bil posvečen v duhovnika leta 1991 in ni mogel imeti doma v Pivki nove maše, ker je prav takrat divjala vojna po Sloveniji. Novo mašo je obhajal v Štandrežu, prvo nedeljo julija 1991. Letos, po 25 letih, se vrača v Štandrež kot srebrnomašnik, da bo tu obhajal prvo srebrno mašo svojega življenja.
V celjski škofiji pa bodo ob prazniku Sv. Rešnjega Telesa in krvi pripravili svetoletno romanje molivcev za duhovne poklice. Zbrali se bodo v nedeljo popoldne v stolniki sv. Daniela, kjer bo najprej molitvena ura, nato sveta maša in procesija od stolnice do Marijine cerkve, kjer bo pred cerkvijo evharistična pobožnost in blagoslov z Najsvetejšim.
Vidiki zakramenta evharistije
Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.
Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost.
Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda.
