Življenje ni lahko ali težko, življenje samo je.
| 21.04.2016, 17:30 Nataša Ličen
Ste že slišali za pozitivno psihologijo? Več tisoč let stara misel in mlada veja v psihologiji. V resnici negativne psihologije ni. Gre za to, da se je tradicionalna psihologija dolgo časa ukvarjala z duševnimi boleznimi, s krizami identitete, travmo in razvojnimi težavami. Posledično zato psihologijo povezujemo le z negativnim. Zmotno.
Toda, živimo v vznemirljivih časih, ko vse več ljudi želi razvijati ustvarjalnost, modrost, svoje darove in medosebne spretnosti. V letošnjem letu se v Cankarjevem domu odvija že četrti cikel predavanj na to temo. Pred enim od teh smo nekatere glavne akterje pozitivne psihologije pri nas povabili pred mikrofon.
Pozitivna psihologija nudi vse več znanstveno utemeljenih tehnik, s katerimi lahko bolj izpopolnjujoče zaživimo.
Mag. Nastja Mulej, skupaj z dr. Blanko Tacer in mag. Urško Černigoj, že štiri leta poganja kolo pozitivne psihologije in pomaga ljudem odkrivati in razvijati svoje zmožnosti: "Zakaj nismo bolj pozitivni? Ker je naravno biti ves čas pazljiv, in si postavljati večni Če. Pogled na svet si oblikujemo glede na pretekle izkušnje, privzgojene vrednote in glede na pridobljene informacije, ter smo tako za vsak primer raje bolj previdni kot premalo. Četudi ugotavljamo, da vsa ta negativnost ne prinese ničesar dobrega. Ne počutimo se zato nič bolje in s tem ne rešujemo svojih težav. Dobesedno se moramo zato naravnati v svoji glavi za pozitivnost, da postane del nas. Na žalost, v celotni celinski Evropi, živimo v kulturi, ki je izjemno ponosna na svojo kritično mišljenje. Mislimo,da moramo imeti do vsega neko razdaljo in da se ne smemo navduševati. Mislimo da bomo reševali le z analizo. Mi učimo da bomo uspešnejši pri rešitvah, če bomo iskali moč v sebi in če bomo iskali primere dobrih praks in skupaj delati boljše. Toda za nami je toliko desetletij, ko smo ves čas iskali probleme vzroke in krivce, da je težko v nekaj letih vse skupaj rešiti. Zdi se mi, da se počasi stvari vendarle obračajo na bolje."
Darko Đurić: "Moja filozofija je že od otroštva, da je treba v življenju nekaj početi, se nečemu posvečati s strastjo. Vsak od nas ima svoje omejitve. Krize so, kar je normalno, tudi jaz imam slabša obdobja, a nikoli niso povezana z mojo invalidnostjo. Ko pridejo, vedno potem najdem rešitve, prespim reči, premislim in grem z optimizmom naprej. Pozitivizem je pri športu zelo pomemben. Od malega sem imel srečo in živel v srečnem družinskem okolju, tudi prijatelje sem imel dobre, veliko smo se smejali. Te sreče nimajo vsi, v tem primeru si je treba zadati cilje, da se izvijemo iz slabega okolja. Vedno skušam biti naslednji dan boljši od prejšnjega. Življenje ni prizanesljivo, včasih se je treba potruditi za nasmeh."
Dr. Viljem Ščuka: "Mlade imam rad, seveda. Preprosto zato, ker me naredijo mladega. V meni je vedno živel otrok. Otroci so, kakršne naredimo. Do osemnajstih let se zgradi način mišljenja. Če smo do otrok preveč popustljivi, preveč potrošniški, otroci ne bodo razvili dimenzij duhovnosti, zavedanja sebe in dimenzije vesti. Potrošništvo ni v skladu z zdravim načinom življenja, oblika potrošništva, ki jo zdaj živimo, je mirno lahko rečem zdravju škodljivo. Temu se na žalost tisti, ki služijo, ne mislijo odreči, odločiti se moramo ljudje, mi smo tisti, ki moramo reči Ne. Odločimo se, ne bomo potrošniki, bomo pa porabniki. Sporočam mladim, fantje in dekleta, ne pustite si prati možganov."
Vabljeni še na dve predavanji v sklopu letošnjih o pozitivni psihologiji, 12. maja bo predavala Mateja Štirn "Obstoja tudi dobra plat stresa? in 2. junija Dr. Sanela Banović o Psihološkem zdravju, obe predavanji bosta ob 18. uri in v Cankarjevem domu. Vabljeni. Še več informacij na: http://www.debono.si
