Dušica Kunaver o "prazniku odprtih src"
|
Velikonočni ponedeljek je bil od nekdaj praznik »odprtih src«, pravi zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva Dušica Kunaver. Dekleta so na velikonočni ponedeljek lahko dale fantom pisanico, biser ljubezenskega ljudskega izraza, ljubezensko pisemce, kamor je dekle narisalo svojo ljubezen.
Kot je za Radio Ognjišče pojasnila prof. Dušica Kunaver, ki se že več desetletij ukvarja z zbiranjem slovenskega ljudskega izročila, se je na velikonočni ponedeljek celotna Bela krajina zbrala na travniku pri Metliki. »Prišli so dekliški folklorni zbori »lepa Anka kolo vodi«, spodaj so čakali fantovski zbori »nisam došal kolo igrat, nek sam došao divojk zbirat«. Včasih so starši odločali, kateri grunti ne pašejo k bajtam, a na velikonočni ponedeljek je lahko dekle za plesalca izbralo fanta, ki ga je imelo rado, ne glede na to, ali bo imelo kdaj možnost biti z njim.« Kunaverjeva pravi, da so dekleta na velikonočni ponedeljek lahko dale fantom pisanico, biser ljubezenskega ljudskega izraza, ljubezensko pisemce, kamor je dekle narisalo svojo ljubezen in dve minutki je lahko plesalo s fantom. »Še danes, ko hodim v domove za ostarele, mi Novomeščanka, 90-letnica na vozičku, ponosno pove: Veste, gospa, vedel je pa le. To je bilo vse, kar sem na velikonočni ponedeljek lahko naredila za fanta, ki ga je imela rada.« To ni bila le belokranjska tradicija, pač pa se je dogajalo povsod po Sloveniji. Po njenih besedah so otroci in odrasli skupaj izvajali sekanje, valjanje pirhov in podobne igre, velikonočno kolo, narodne noše, pesem, druženje, obiskovanja, kar so vse značilnosti velikonočnega ponedeljka. »Naš človek je bil trikrat na leto sit, za veliko noč, božič, novo leto, kakšno ohcet v vasi. Za veliko noč je šlo dekle v svoji najlepši obleki, tahmašni, zlikani, se je ponašala s svojo mlado leto, to je bilo po vseh naših krajih,« je v pogovoru za naš radio povedala Kunaverjeva.
Pogovoru z gospo Dušico Kunaver lahko prisluhnete v celoti.
