VIDEO: Škof Smej prejel red za zasluge za duhovno obogatitev slovenskega prostora

Slovenija | 31.03.2016, 14:50

Predsednik države Borut Pahor je dopoldne v predsedniški palači vročil red za zasluge škofu dr. Jožefu Smeju za življenjsko delo in njegov bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev. Škof Smej je v zahvali za priznanje poudaril, da je priznaje prejel tudi v imenu številnih duhovnikov, redovnic in katehistinj, ki skrbijo za cerkve in vzgojo mladih v dekalogu. Samo, če se bomo držali zapovedi »Ne ubijaj, Ne kradi!« bomo preživeli kot narod.

V uradu predsednika države so v utemeljitvi za podelitev reda za zasluge škofu Jožefu Smeju predstavili njegovo življenje in delo ter prispevek k obogatitvi duhovne kulture slovenskega naroda. Kot so poudarili, da je bil in je »pastir« v duhu evangelija ter cenjen poznavalec katoliškega nauka. Omenili so njegovo sodelovanje pri prevajanju Svetega pisma, Zakonika cerkvenega prava, bogoslužnih knjig; njegovo pisateljsko in pesniško delo; podrobno raziskovanje obče, cerkvene in slovstvene zgodovine naših ljudi med Muro in Rabo. Bibliografija njegovih del obsega več kot 150 enot. Med njimi so številna samostojna znanstvena in leposlovna dela. Izjemno obsežen je njegov prevajalski opus, s katerim je gradil mostove do duhovnih velikanov Evrope, ki jih je prevajal iz latinščine, grščine, francoščine ali madžarščine. Poudarili so tudi njegov prispevek k ekumenizmu, ohranjanju slovenstva v zamejstvu oziroma Slovenski okroglini na Madžarskem. Opozorili so tudi na njegovo človeško držo, pokončnost, iskrenost in strpnost, zaradi katere so ga vzljubili tako katoličani kot drugi Prekmurci.

Škof Jožef Smej je po prejemu reda za zasluge spomnil, da so bili z njim odlikovani mnogi Slovenci od Rabe do Primorja, od Gospe Svete do Sotle. Že v bogoslovju so mu povedali, da je priznanje potrebno sprejeti. "Z eno roko ga sprejmeš, z drugo pa pa izročiš Bogu!" Sprejel ga je tudi z mislijo na duhovnike in župnike, ki skrbijo za cerkve, kapele in župnišča ter jih s prostovoljnimi prispevki obnavljajo. In z mislijo na katehistinje in redovnice, ki ob dekalogu, desetih božjih zapovedi vzgajajo mladi rod. Pri tem je škof Smej spomnil: »Nobena družba, nobena država ne more obstajati brez desetih božjih zapovedi kot so: Ne ubijaj! Ne kradi!« Zahvalo pa je sklenil z besedami: "Bog daj, da bi se tudi v raju pod Triglavom držali dekaloga in bi tako obstali. Hvala Bogu in vam, predsednik."

Med prejemniki odlikovanj so bili še igralka in človekoljubna delavka Milena Zupančič, skupina slovenskih znanstvenikov, ki sodelujejo v eksperimentu Atlas v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Švici in Trubarjev antikvariat.

Obrazložitev

Za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni narodni kulturi Slovencev prejme dr. Jožef Smej red za zasluge.

Slovenski katoliški duhovnik, teolog, pisatelj, pesnik, prevajalec, raziskovalec in cerkveni zgodovinar škof dr. Jožef Smej je v bogoslovje vstopil v Mariboru, študij pa je končal v Sombotelu. Službovati je začel med drugo svetovno vojno kot kaplan. Pozneje je bil imenovan za župnika in dekana v Murski soboti, v Mariboru pa je služboval kot stolni kanonik, član zbora škofovih svetovalcev, naddekan, stolni prošt stolnega kapitlja in generalni vikar. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za mariborskega pomožnega škofa leta 1983, ko je bil tudi posvečen.

Življenjsko delo mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja je obsežno in raznovrstno. Bil je pastir v duhu evangelija in cenjen poznavalec katoliškega nauka. Kot človek klasične izobrazbe, ki piše tudi v latinščini, je sodeloval pri prevajanju Zakonika cerkvenega prava, Svetega pisma stare in nove zaveze, Bogoslužnega molitvenika in komentarjev k psalmom. Napisal je tudi več nabožnih del in zgodovino župnijske cerkve v Murski Soboti.

Njegov opus pa ni namenjen le pripadnikom njegove verske skupnosti. Nenehno se je zanimal za kulturo in ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali svojo vero in narodnost. Življenje na območju nekdanje madžarske dekanije, imenovane Slovenska okroglina, je bilo pomembno torišče njegovega intelektualnega zanimanja. Posebno pozornost je posvečal narodnim buditeljem, med njimi dr. Francu Ivanociju in njegovim sodelavcem. Napisal je romana o prekmurskih pastorjih ter narodnih buditeljih Ivanu Baši in Stevanu Küzmiču. Poleg kulturne zgodovine je z znanstveno natančnostjo skrbno preučeval tudi slovstveno zgodovino Prekmurja, prekmurskega jezika in prekmurske književnosti ter prekmurske avtorje, politike in vplivne osebnosti.

Bibliografija njegovih del obsega več kot 150 enot. Med njimi so številna samostojna znanstvena in leposlovna dela. Izjemno obsežen je tudi njegov prevajalski opus, s katerim je gradil mostove do duhovnih velikanov Evrope, ki jih je prevajal iz latinščine, grščine, francoščine ali madžarščine.

Pomemben prispevek k duhovni kulturi je dal tudi s svojo človeško držo. Velja za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zaradi česar ima posebno mesto v srcu Slovencev, še posebno Prekmurcev, ki so ga uvrstili med osebnosti leta 2000.