Ddr. Jaklič: Danes govoriti o tem, da so bili vsi za samostojnost, še otroka ne prepriča
Slovenija
V zadnji oddaji „Spoznanje več, predsodek manj“ v letu 2015 smo gostili predavatelja na Harvardu ddr. Klemena Jakliča. Spregovoril je o spominih na božič, verski svobodi pa tudi o dnevu samostojnosti in enotnosti. „Danes govoriti o tem, da so bili vsi za to (pot samostojnosti), in te glasove slišimo iz različnih koncev, to še otroka ni prepričalo,“ je dejal.
Jaklič je uvodoma spomnil na današnjo razdeljenost slovenskega naroda in se vprašal, kako je mogoče, da smo bili enotni takrat. „Kako to, da je bilo takrat to mogoče? V bistvu tudi takrat ni bilo enotnosti, ampak je prav zaradi posameznikov, ki so pokazali neomajno voljo in odločenost v tistem času prišlo do tega, da so tudi nasprotniki uvideli, da se jim ne bo izšlo. Žrtvovati svojo svobodo, postaviti na kocko svoje življenje in življenje prijateljev, kljub temu, da nisi vojaški fanatik, daje sporočilo nezlomljive odločenosti. To so bili ljudje, ki so bili prepričani v človekove pravice, v demokracijo, svobodo, v neodvisnost naroda.“ Po njegovih besedah sta bila prav odločenost in jeklena volja teh ljudi "porok, ki je še preostali del naroda dvignila na noge“. „Naroda, ki je stoletja in stoletja hlapčeval pod tujimi silami. Tisto poletje na Roški je odločilo, začrtalo smer s takšno odločenostjo, da ni bilo poti nazaj,“ je povedal in dodal, da ne držijo besede, da so bili vsi za osamosvojitev Slovenije. „Danes govoriti o tem, da so bili vsi za to in te glasove slišimo iz različnih koncev, to še otroka ni prepričalo.“
V nadaljevanju je odgovarjal tudi na vprašanja o ustavi in ustavnih sodnikih ter napadih nanje. Dejal je, da je naša ustava „klasična ustava liberalnih demokracij“. „To je tako na papirju, bistvo pa je, kako se sta ustava uresničuje v praksi. Tukaj pa naletimo na problem, saj niti približno nismo takšni kot to velja v razvitih zahodno evropskih demokracijah liberalno demokratičnega tipa.“ Opozoril je tudi na problem „predalčkanja“ sodnikov. „Problem je, da se sodnike „predalčka“, pa tudi da se sodniki sami „predalčkajo“. Tudi sodnikom je po mojem mnenju težko, in to je povsod tako, tudi na zahodu, dati na stran neka svoja osebna prepričanja, ko odločajo o javnih zadevah in samo najboljši sodniki so tega spodobni. Samo tisti najbolj trdni.“
O stanju v katerem smo danes pa je dodal, da bi bilo nujno potrebno izboljšati pravosodni sistem. Od zgoraj navzdol je po njegovih besedah ena možnost, druga pa od spodaj navzgor. Z obeh je potrebno graditi. Pot od zgoraj navzdol poteka prek judikature Ustavnega in Evropskega sodišča, tista od spodaj navzgor pa bi morala vključevati celoten ciklus izobraževanja bodočih odločevalcev, ne samo rednih sodnikov ampak tudi odločevalcev v državni upravi, na ministrstvih in v vseh drugih strukturah, ki bi sčasoma vse bolj ponotranjili judikaturo omnjenih najvišjih sodišč, je povedal Jaklič.
