Ljubljana, ponedeljek, 23. september 2019, 16:17

Mediteranska prehrana je v bistvu zgodba razvoja človeštva

Mediteranska hrana, foto © planetlepote.com
Dr. Peter Raspor
Foto © Nataša Ličen

"Prehranjevanje teče skozi komunikacijo. Družina živi s hrano. To je osnovni moment, ki dela določeno kuhinjo zdravo."

O prehrani se danes veliko govori. Mnogo je smernic, kako in kaj jesti, in vsaka naj bi bila edina pravilna. Ob tem pa se je treba zavedati, da se med informacije vrinejo tudi zavajajoči, nepreverjeni podatki, ki lahko naredijo več škode kot koristi. Zato previdno z nasveti, o katerih slišimo in beremo skoraj na vsakem koraku, saj se v sodobnem času to dobro prodaja. Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, so šestnajstega in sedemnajstega oktobra, v Izoli, na primorski Fakulteti za vede o zdravju, pripravili dvodnevno letno konferenco z naslovom »Mediteranska hrana in prehrana«. Sodelovalo je sedemindvajset strokovnjakov, med njimi več uglednih predavateljev s sredozemskih držav, ki so predstavili kulturološke, prehranske, zdravstvene ter številne druge vidike sredozemske hrane in prehrane. Nekatere poudarke je v pogovoru za naš radio razkril prof. dr. Peter Raspor.

Mediteranska prehranska piramida

Dr. Peter Raspor, vodja Inštituta za živila, prehrano in zdravje na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem: »V zadnjih desetletjih vse bolj spoznavamo mediteransko prehransko piramido, ki ima nekaj elementov več od ostalih in v katero sta vključena tudi gibanje in druženje. V piramidi na primer najdemo olje in rdeče vino, ki ju drugod ni. Na vrhu je rdeče meso, kar se redkeje je. Če se držimo mediteranske oziroma sredozemske prehrane, ki velja za eno izmed najbolj zdravih načinov prehranjevanja, nimamo težav z debelostjo, s številnimi kroničnimi boleznimi in je na sploh naše počutje boljše. Enkrat tedensko jemo belo meso in ribe, vsak dan živila rastlinskega dela, sadje, zelenjavo, potem testenine in kruh. Kot sem že rekel, pri mediteranskem načinu prehranjevanja je zelo pomembno druženje, z eksistenco družine, ki skupaj pripravi in zaužije hrano. Ljudje, ki so začeli tako živeti, ne zaužijejo pet obrokov na dan, ampak tri, saj se morajo ljudje dobiti skupaj, gre torej za povsem drug koncept prehranjevanja. Socialni element je zelo močan, da pojemo hrano skupaj ob družinski mizi. Pomembno je torej druženje, ljudje z zdravim življenjskim slogom v urejenem družbenem okolju.«

Ne gre več za obednico, danes jemo kot bi šli na bencinsko črpalko

Dr. Peter Raspor: »Ko se pogovarjamo o mediteranskem načinu prehranjevanja, ne mislimo na »slow food«. Gre za običajno obedovanje, ki traja pol ure. Pri hitrih prigrizkih pa traja le nekaj minut in je kot bencinska črpalka. Obednica ima v evropski kulturi svoje značilnosti. Sever in zahod sta precej odplavala stran od te kulture, Mediteran pa se je uspel obdržati in vzdržuje ta melos, ki nam vliva zaupanje, v zadnjem času tudi skozi znanstvena spoznanja, da je to tisto pravo, pravi način prehranjevanja. Telo mora biti lačno v želodcu in v glavi. Če ni lačno na obeh koncih, je nekaj narobe in začenjajo se zdravstvene težave. O tem se je treba začeti čim prej pogovarjati. Če je v prispodobi »domača miza« uspela pri otrocih urediti odnos in spoštovanje do hrane, kar lahko naredi le družina, je narejenega veliko. Hrana je osnovni del človeka, zato moramo jesti premišljeno. O hrani, ki je dobrina, pomembna za vse človeštvo, premalo vemo in nimamo kulturnega odnosa do hrane.«

Kaj narediti?

»Morali bi imeti službo javnih svetovalcev tudi v kontekstu prehrane. Ko pogledate kmetijstvo, vam je jasno, da imamo svetovalno službo, pa gre za krave in prašiče. Ko pa govorimo o človeku, pa te službe nimamo. V Sloveniji imamo na ducate samooklicanih svetovalcev, ki svetujejo to in ono, mnogi od njih zavajajo in zapeljujejo ljudi v situacije, iz katerih ni vrnitve. Nekaj moramo narediti na tem področju. Morali bi reči, svetovalec je lahko samo nekdo, ki je šolan v ustreznem poklicu in ima seveda certifikat, ki dokazuje, da lahko svetuje. To kar se dandanes dogaja v Sloveniji pa je neke vrste Divji zahod, vzemi kolikor misliš in naredi s tem kar želiš. Človek se zase lahko odloča po navdihu, ne pa za druge. Tu je resen problem. Zavedati se moramo, da je naš mladi človek na ulici podvržen skušnjavam hitrega prehranjevanja, zato moramo sistemsko graditi, tako v izobraževalnem kot družinskem sistemu, vrednoto skupnega prehranjevanja. Hrana mora živeti s kulturo.«

Del mediteranske piramide
Del mediteranske piramide


Še več pomenljivih misli in predvsem neposrednih nasvetov za zdravo prehranjevanje in zdrav življenjski slog, slišite v daljšem pogovoru, ki je pripet spletni novici. Povabljeni tudi k obisku spletne strani www.mediterraneandietcongress.com.

Ne spreglejte: