Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marta JerebičMarta Jerebič
Matjaž Bratuš (foto: Osebni arhiv)
Matjaž Bratuš

Jordanija je lepa, varna in prijazna država

| 26.08.2015, 10:19

Jordanija je dežela biblijskih mest, ki je ujeta med dramatične kanjone in reke, je pravi biser Bližnjega vzhoda. V njen prevzameta bogata preteklost in živahna sedanjost. Na severozahodu ima dostop do Mrtvega morja, na jugozahodu pa do Rdečega morja. Vse, ki jo obiščejo, navdušijo čudovita mesta, ki v sebi skrivajo številne kulturno-zgodovinske zaklade, puščave Wadi Ru, Petro … V Da je Jordanija še lepša, kot beremo in da so ljudje še bolj prijazni, kot si lahko mislimo, pa nam je povedal turistični vodnik Matjaž Bratuš, ki se tja vedno z veseljem vrača.

Jordanija je varna deleža

Glede na lego in države, s katerimi meji, bi se v tem času marsikdo ustrašil potovanja v Jordanijo. Toda Matjaž Bratuš pojasnjuje, da je to ena bolj vranih držav v svetu: „Ljudje so krasni, pisani, od oblečenih v čisto tradicionalna arabska oblačila, moški v dolge galabeje, ženske z zakritimi obrazi, do najbolj moderne mladine v jeansu, majicah z raznimi napisi. To je mešanica starega in novega. Večinoma je arabsko, predvsem arhitektura, a vendarle se vidi velik vpliv zahoda. Jordanija je tista arabska država, ki se je najbolj približala zahodu, zato jo ima zahod sedaj za glavnega mirovnega posrednika na bližnjem vzhodu. To daje Jordaniji tudi določeno varnost. Tudi arhitektura je tam čisto drugačna, ogromno nedokončanih hiš. Če tam štrlijo železne palice iz stavbe, pomeni, da je to še vedno gradbišče in ne plačajo davka na nepremičnine. In to ne velja samo za Jordanijo, vse arabske države to lepo izkoriščajo in zanimivo je pogledati in seveda vsa razna skladišča na strehah, ki so polne raznih stvari.“

Petra - maj 2015
Petra - maj 2015 © Osebni arhiv

Mistično mesto Peetra

V visokem rdečem skalovju je skrito, mistično mesto Petro, nekoč glavno mesto Nabatejcev. Zaradi bogastva izkopanin je Petra največja znamenitost Jordanije in je pod zaščito UNESCA. To, dolgo pozabljeno in v rdeče skale vklesano jordansko zgodovinsko mesto, je od l. 2007 eno od novih sedmih svetovnih čudes. In v Petri zgodovina in lepota osupneta.

Petra Monastery
Petra Monastery © Osebni arhiv

Skalna puščava v sebi skriva veliko življenja

Ljudje, ki so doživeli puščavo v Egiptu, Tunisu ali Markoku, ki so občutili škripanje peska celo med zobmi, so v Jordaniji presenečeni, saj je tam puščava sklana. Matjaž Bratuž pravi: „To je skalna puščava, ampak izredno zanimiva, ravno zaradi tega, ker si jo lahko predstavljate kot eno veliko odprto planjavo, iz katere rastejo hribčki, gore, skale: od peščenjaka do granita … Vse skale in hribi so bili v mnogih tisočletjih tako izrezljani s pomočjo vode, da marsikdo v njih vidi podobe obrazov, živali, ljudi. Granit je krasen, se sveti in določeni granitni stebri so visoki in tako ravni, kot da bi jih kdo odrezal in postavil tja. Ta mogočnost odprtega prostora in kipi, rastejo ven, prevzamejo prav vsakega. Zanimivo je tudi rastlinstvo in živalstvo. Ko pridemo tja februarja, vidimo vse puščavske rožice, ki rastejo, beduini jih nabirajo za čaj. To je neverjetno, koliko življenja je v taki kamniti puščavi. Živali večinoma pridejo ven ponoči, ko je bolj hladno, ko se temperature spustijo.“

Wadi Rum
Wadi Rum © Osebni arhiv

Jordanija je tudi biblijska dežela in tudi o tem je v oddaji Petkov zabavni večer veliko povedal Matjaž Bratuš, ki se tja odpravlja oktobra. Prisluhnite posnetku oddaje.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.