Dr. Andreja Valič Zver
Zaznamujemo evropski dan spomina na žrtve totalitarizmov
Slovenija
23. avgust je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Tako so odločili evropski poslanci, ko so leta 2009 sprejeli resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. V njej so med drugim ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih na stari celini zagrešili omenjeni režimi. V Sloveniji kljub večkratnim pozivom iz vrst desnega političnega pola tega na najvišji ravni še nismo storili. Dan spomina pri nas uradno zaznamujemo od leta 2012, Študijski center za narodno spravo in vojaški vikariat poseben dogodek pripravljata jutri.
Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti pred šestimi leti, med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost stare celine in odkrivanju resnice, saj brez tega ne more biti sprave. Članice Evropske unije je pozval, naj 23. avgust razglasijo za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Prav na ta dan leta 1939 sta takratna vodja diplomacij Nemčije in Sovjetske zveze podpisala sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, ki je poleg tega določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Ta dogodek je nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek označil kot dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva. "Občutljivost Evrope na vprašanja totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki jih je preživela v 20. stoletju, se je krepila od vstopa novih članic v Evropsko unijo, med njimi je bila tudi Slovenija. Od takrat se to vprašanje odpira, poskuša reševati. Občutljivost na kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin se krepi, z namenom, da se ne bi več ponovila," je za naš radio pojasnila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.
V Sloveniji je 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2012 razglasila takratna vlada Janeza Janše. Dr. Valič Zver ocenjuje, da se pri nas vprašanje totalitarnih in avtoritarnih režimov v javnosti vse bolj odpira, a še naprej so grozote komunističnega totalitarizma v primerjavi z nacionalsocialističnim ali fašističnim kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin obravnavane nekritično. "To težko pripišem nevednosti, saj se je v zadnjih letih namnožilo ogromno literature, v kateri se lahko povsem eksaktno poučimo o grozotah, ki so se dogajale v komunizmu na drugi strani železne zavese." Dr. Valič Zver se zdi, da je tako imenovana nevednost velikokrat v službi današnjih političnih interesov, ki si morda želijo vrnitev sistema s privilegiji za določeno družbeno kasto. A opozarja, da so bili na drugi strani ljudje, ki so zelo trpeli. "Treba je povedati, da še vedno niso poravnane vse krivice iz komunističnega totalitarnega režima. Še vedno je veliko ljudi, ki iščejo pravico. Tudi na evropskem nivoju je zavedanje, da bo treba napraviti obračun s komunistično preteklostjo, vse močnejše."
Žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov se bomo v Sloveniji spomnili jutri. Slovesnost, ki jo pripravlja Študijski center za narodno spravo, bo v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. "Te celice upravlja Študijski center za narodno spravo in so bile leta 2007 razglašene za kulturni spomenik državnega pomena, žal pa center nima finančnih sredstev, da bi jih uredil v muzej totalitarizma, kar bi se spodobilo, saj imajo takšne muzeje vse prestolnice nekdanjih komunističnih držav v Evropi," je še povedala dr. Valič Zver. Po dogajanju na Beethovnovi ulici 3 bodo zbrani pred veleposlaništvo ZDA k spravni plošči položili cvetje, sledila bo sveta maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja, ki jo pripravlja vojaški vikariat.
