Občine in denar

Slovenija | 15.07.2015, 17:00 Tanja Dominko

O tem, koliko sredstev potrebujejo občine za to, da izpolnijo naloge, ki jim jih predpisuje zakonodaja, smo v minulih tednih veliko govorili. Pogajanja o tem, koliko sredstev bi jim namenili iz proračuna na enega občana, so bila dolga in precej naporna, v ponedeljek je državni zbor nato sprejel spremembo proračuna in določil višino povprečnine v znesku 519 evrov. Za občine je to premalo, a vendar je več, kot jim je bilo sprva zagotovljeno. Razlika v absolutnem znesku znaša kar 19 milijonov evrov.

O financiranju občin je ministra Borisa Koprivnikarja sinoči na seji parlamenta pobarala tudi poslanka NSi Iva Dimic. „Zaradi javnofinančnega stanja in varčevalnih ukrepov se višina povprečnine občinam v zadnjih letih stalno niža. Hkrati pa se celo povečuje število nalog in zlasti finančnih obveznosti, ki jih občinam nalaga država, pa čeprav so številne naloge tipična pristojnost države. Številne občine so se zato že znašle na robu preživetja.“

Ministra je nato spomnila, da je vlada ob nastopu svoje funkcije obljubila, da bo temeljito pregledala vse naloge občin in tiste naloge ali vsaj del nalog, ki ne sodijo v izvirno pristojnost občin, z zakoni prenesla nazaj v pristojnost države. Zanimalo jo je, ali so že pripravljene kakšne zakonske podlage za te namene? Minister Koprivnikar je pojasnil, da da pripravljajo strategijo razvoja lokalne samouprave, ki bo opredelila izhodišča za morebitno spremembo teh nalog. Minister poudarja, da je pri določanju nalog, ki se jih prenese na državo, pomembno načelo subsidiarnosti, „kar pomeni, da se vedno sprašujemo, ali lahko na občine, na lokalne skupnosti prenesemo naloge in pristojnosti tako, da bi bile opravljene čim bližje državljanom.“

Po navedbah ministra so naredili tudi analize, kako se izvajajo naloge v lokalnih skupnostih in ugotovili, da se dejansko naloge izvajajo dobro, v zelo veliki večini zelo kvalitetno. Sredstva za te naloge so določena v povprečnini. Ta je po novem določena pri 519-ih evrih. A minister Koprivnikar poudarja, da se morajo tudi lokalne skupnosti soočiti s finančno realnostjo, kar pomeni, da se naloge izvede v okviru relativno omejenih finančnih možnosti. Pri tem je podal tudi naslednjo oceno. „Še danes občine, meni se zdi to v redu, zmorejo plačevanje nalog nad tisto zakonsko obveznostjo, ki je nujno predpisana, zato ker ugotavljamo, da ravno pri pomoči na domu, ker ste omenila področje starejših, kjer je predpisana obveznost lokalne skupnosti 50% sofinanciranja dosegamo to sofinanciranje nekje preko 70% na nivoju lokalnih skupnosti, pa tudi recimo pri plačevanju vrtcev in podobnih zadeva mislim, da smo na Ministrstvu za finance ugotovili, da je okoli 21 milijonov plačil več kot je tista stroga zakonska obveznost.“

Hkrati je dodal v nadaljevanju še en zanimiv podatek. „V času od leta 2007-2008 se je državni proračun skrčil za 8 odstotkov, občinski so se pa povečali za 9 odstotkov. To pomeni, da na nek način se moramo vsi soočiti, da pač teh sredstev, ki bi si jih vsi želeli, da bi komfortno izpolnjevali vse želje in potrebe občanov enostavno moramo uokviriti v tisto, kar nam je dejansko tudi na razpolago.“

Hkrati pa velja omeniti tudi nekaj podatkov o zadolženosti občin, čeprav ta predstavlja le majhen delež javnega dolga. V absolutnem znesku je najbolj zadolžena Mestna občina Ljubljana, in sicer si je do konca minulega leta nakopala za 202 milijona evrov dolga, pišejo Finance. Sledita Koper in Maribor s po 56 milijoni evrov dolga. A po znesku dolga na prebivalca Ljubljana še zdaleč ni med najbolj zadolženimi. V občini Gornji Petrovci je dolg na občana dva tisoč evrov. Občina Kostel ima 1300 evrov dolga na občana, za več kot tisoč evrov na občana so zadolžene še občine Litija, Komenda, Koper, Solčava, le 16 občin pa je v Sloveniji takih, ki nimajo niti evra dolga.