Irsko maslo
Poplava "zelenega" irskega masla
Letos spomladi, le nekaj dni pred ukinitvijo mlečnih kvot, ko se je tudi v Sloveniji cena mleka že občutno spustila in so kmetje, Kmetijsko gozdarska zbornica pa tudi nekateri agrarni ekonomisti svarili, da država nima pripravljenih ustreznih ukrepov za primer krize, je minister Židan miril in pojasnjeval, da letos krize v pridelavi mleka ne pričakuje.
K optimizmu ga je spodbujal tudi v februarju uspešno opravljen pregled nekaterih mlekarn s strani kitajskih veterinarjev, kar je formalno odprlo pot za izvoz mleka in nekaterih mlečnih izdelkov na Kitajsko. Židan je takrat optimistično napovedal, da bi do tega lahko prišlo že do konca letošnjega leta.
Optimističen pa ni bil spomladi le resorni minister ampak tudi njegovi svetovalci, saj so zadnje dni marca zapisali, "da se zavedajo, da je lahko ukinitev kvot povod za nestabilne razmere v mlečnem sektorju, a hkrati menijo, da lahko predstavlja tudi priložnost in izzive."
Včeraj, slabe štiri mesece pozneje, so se ministri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, v Bruslju sestali na prvem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Luksemburga. Ena od točk dnevnega reda so bile tudi t.i. "zaskrbljujoče razmere na trgu mlečnih izdelkov".
Med drugim je bilo jasno povedano, da se trg mleka in mlečnih izdelkov sooča s težavami, da so te težave predvsem posledica ukinitve mlečnih kvot, zapletenost situacije pa dodatno poslabšujejo povračilni ruski ukrepi v obliki prepovedi uvoza evropskih kmetijsko-živilskih proizvodov, ki je bila pred kratkim podaljšana še za eno leto.
Minister Židan včeraj v Bruslju ni zvenel optimistično. V svojem nastopu je izrazil zaskrbljenost in svoje kolege seznanil, da so odkupne cene v Sloveniji prirejenega mleka v obdobju leta dni nižje za kar četrtino oziroma 25 odstotkov in so tako dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih.
Skupaj z drugimi ministri so od Evropske komisije zahtevali, da se izvede analiza razmer na trgu ter pripravi predlog za zvišanje intervencijske cene za maslo in posneto mleko v prahu. Ministri torej rešitev vidijo z uporabo sheme javne intervencije, hkrati pa tudi predlagajo uvedbo t. i. izvoznih nadomestil, ki naj bi motivirala iskanje novih trgov zunaj Evropske Unije.
Vsi se ob tem največkrat ozirajo proti Kitajski, dejstvo pa je, da ta trg nikakor ni obljubljena dežela, kjer se cedita le mleko in med. Če so se tam pred kratkim hudo opekli Nizozemci, ki skupaj z Irsko, Nemčijo in Dansko veljajo za velesile na področju skoraj industrijske prireje mleka, je vsekakor na mestu vprašanje, koliko slovenskih mlečnih izdelkov je primernih za prodajo na tem trgu in kaj to v resnici pomeni za slovenske pridelovalce.
Prireja mleka je v Sloveniji paradna kmetijska panoga, pogojena z izkoriščanjem obilice večinoma hribovskega travnatega sveta. Reja krav na večinoma družinskih kmetijah je daleč proč od industrijske prireje mleka glavnih evropskih velesil, temu primerno je višja tudi kakovost mleka. Žal ga ne znamo zadržati doma, kmetje so ga primorani prodajati v tujino, potrošniki pa, kljub temu, da imamo kakovost pred nosom, letno še vedno zaužijemo polovico iz tujine pripeljanih mlečnih izdelkov.
Ob tem, ko se na Nizozemskem farme gredo vojno z enormnim povečevanjem čred, ko Irska zadnje mesece s svojimi že nekaj let dobro načrtovanimi prodajnimi potezami uspešno utira pot pljusku svojega svojega mleka na tuje trge (njihovo t.i. zeleno maslo lahko po smešnih akcijskih cenah najdemo tudi v naših trgovinah), pa se slovenski rejci krav, potem ko jutra in večere preživijo ob molži in oskrbi živine sprašujejo, kakšna je njihova prihodnost.
V aktualnem Programu razvoja podeželja so nanje več ali manj pozabili, še več, okoljske omejitve, ki so v njem postavljene, še posebej govedorejcem dodatno zmanjšujejo manevrski prostor preživetja.
Pa bi bilo lahko tudi precej drugače. Najprej, če bi mi slovenski potrošniki znali ceniti res zeleno poreklo slovenskega mleka in iz njega narejenih izdelkov. Če bi trgovci ne podlegali dumpinškim ponudbam viškov mlečnih izdelkov vprašljive kvalitete iz tujine, ki se sicer ponašajo s svetlečo in privlačno embalažo. In na koncu, če bi si uradniki, ki se ukvarjajo s prenašanjem evropskih predpisov v naš prostor, po zgledu naprimer Francije, dovolili več kreativnosti in smelosti v podporo naše pridelave.
Smo v času visokega poletja. Jesen mora prinesti spremembe!
