Spomin na začetek armenskega genocida
Svet | 24.04.2015, 12:12 Marjana Debevec
V Erevanu danes potekajo slovesnosti ob 100. obletnici pobojev milijona in pol Armencev v nekdanjem otomanskem cesarstvu. Začelo se je z uradno slovesnostjo ob spomeniku genocidu z visokimi gosti iz tujine, še en vrhunec pa bo sledil proti večeru, ko naj bi se žalnega pohoda iz središča Erevana do spomenika udeležilo na stotisoče Armencev. Armenska cerkev pa je že včeraj za svetnike razglasila vse Armence, ki so bili žrtve pokola v nekdanjem Otomanskem cesarstvu v letih 1915-1917.
Armenci so pristali pod otomanskim jarmom v 15. in 16. stoletju. Ob koncu 19. stoletja se je začel med Turki prebujati nacionalizem, in zanje so bili najbolj moteč faktor prav Armenci. Bili so namreč najbolj razviti, v rokah so imeli večino trgovine, za povrh pa so bili še drugoverci.
Naraščajoča turška agresivnost je po drugi strani vzbujala vse močnejši odpor med Armenci. Leta 1894 je izbruhnila vstaja, nakar je bilo pobitih na tisoče Armencev. V naslednjih letih je sledilo še več pogromov in represivnih ukrepov. 24. aprila 1915 so turške oblasti v tedanjem Konstantinoplu, današnjem Istanbulu, aretirale in pobile več sto voditeljev armenske skupnosti. Sledila je spirala tragičnih dogodkov, ki jih Armenija vidi kot začetek genocida.
Že v prvi fazi je bilo sistematično pobitih pol milijona ljudi. Ostale so izgnali v puščave nekdanje Mezopotamije. Na tem pohodu smrti je brez hrane in vode ter ob mučenju umrlo še milijon ljudi.
Vseh milijon in pol je armenska Cerkev sinoči razglasila za mučence. Slovesnost je potekala
v osrednji armenski cerkvi Ečmiadzin v kraju Vagaršapat - v preprosto grajeni stavbi iz začetka četrtega stoletja, ki naj bi bila najstarejša krščanska katedrala na svetu,.
Slovesnost je vodil vrhovni patriarh in katolikos vseh Armencev Karekin II. Ob koncu so zadoneli zvonovi v armenskih cerkvah po vsem svetu in ubitim so se poklonili še z minuto tišine.
Današnje spominske slovesnosti pa je začel armenski predsednik, ko je skupaj s soprogo zjutraj položil venec ob spomeniku genocidu na enem od gričev nad Erevanom. Ubitih so se spomnili tudi z minuto molka.
Slovesnosti se med drugim udeležujeta francoski in ruski predsednik, Francois Hollande in Vladimir Putin. Slednji je poudaril, da kakršnegakoli opravičila za množični poboj ni in ne more biti, Hollande pa je prišel povedati svojim armenskim prijateljem, da ne bomo nikoli pozabili tragedij, ki jih je doživel armenski narod.
Sicer pa je udeležba iz tujine precej okleščena, saj so se očitno mnogi voditelji v strahu pred jezo Ankare opravičili. Turčija namreč odločno zavrača, da bi bili poboji Armencev pred sto leti genocid. Armenska stran trdi, da je bilo v Otomanskem cesarstvu v letih 1915-1917 sistematično pobitih milijon in pol Armencev ter da je šlo za genocid. To je doslej priznalo več kot 20 držav in mednarodnih organizacij, Turčija pa vztraja, da je šlo za žrtve državljanske vojne, v kateri je bilo ubitih nekaj sto tisoč ljudi na obeh straneh.
