Pahor s Sušnikom in Klavoro o spravi in popravi krivic

Slovenija | 14.04.2015, 17:33

Na povabilo dijaškega družbenopolitičnega krožka, ki deluje na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, se je predsednik države Borut Pahor udeležil pogovora z dijaki. Pogovor je nosil naslov "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu".

Pahor je predsednika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika in sekretarja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Mitjo Klavoro vprašal, na kakšen način bosta njuni organizaciji obeležili 70-letnico konca druge svetovne vojne. „Nekatere stvari gredo Slovencem zelo težko od rok in ena izmed njih je dialog. Mi smo izrazito monološki narod in vemo drugega zelo dobro poslušati dokler govorimo samemu sebi. Zdi se mi, da bomo s temi občutki praznovali tudi v Novi Slovenski zavezi. Kakor da pravzaprav že najmanj 45 let, do leta 1990, poslušamo en monolog in kakor da nadaljnjih 25 let poslušamo dva monologa, ne pa dialoga in ker sta ta dva monologa sama sebi namen, tudi ne storimo tistega koraka, ki bi bil potreben, da bi prišlo do dialoga. En drugega smo se očitno ali izogibali načrtno ali iz strahu, bojim se da večkrat iz strahu pred resnico, in 70. obletnica daje pravzaprav slutiti, da so med nami zadnji krat tisti akterji, ki so leta 1945 sami na lastni koži in z lastnimi očmi doživeli vso tragedijo konca druge svetovne vojne,“ je povedal Sušnik.

„Mislim, da kar zadeva začetek konec vojne in dogajanja med vojno niso potrebne neke poglobljene raziskave, ker so zgodovinarji več ali manj že vse raziskali. Drugo je kar zadeva čustvovanje in subjektivni pogled. Tukaj so velike razlike in dokler bodo udeleženci vojne živi, bodo te razlike ostale. Na koncu pa naj samo še dodam, da je izkušnja vojne pri ljudeh pustila tako močno sled, vsaj tistim, ki jih sam poznam, da je to pravzaprav neizbrisno. Ta katastrofa, ki je zadela slovenski narod, Evropo in svet v času 1938 – 1945, je še danes neizbrisna,“ pa je dejal Klavora.

Razprava o pogledih na slovensko polpreteklo zgodovino je sicer minila v znamenju različnih, tudi nasprotujočih si stališč, a tudi namere po nadaljevanju medsebojnega dialoga. Ne glede na različne poglede je današnje srečanje brez zgodovinske primere in nekaj dobrega, je poudaril Pahor.

Sušnik je tudi dejal, da čas 2. svetovne vojne ni pomenil le boja proti okupatorju, ampak tudi boj za program, ki je del slovenskega naroda postavil pred težko odločitev - braniti sebe, ne glede na to, od kod napad prihaja, ali pa se združiti pod ideologijo in kloniti pod interesi narodnih voditeljev. "Nihče ni prostovoljno prijel orožja, ker bi se strinjal z okupatorjevim programom," je poudaril Sušnik, a priznal, da je bila domobranska prisega "eno najtemnejših dejanj", ki jih je ta stran storila.

Po besedah Klavore ima vsako dogajanje v zgodovini svojo genezo. Kar se je takrat dogajalo, je bila po njegovih besedah posledica okupatorjeve agresije. Ob tem se je Klavora zavzel za popravo krivic - kolikor je to po tolikem času seveda še mogoče. Vseh krivic se ne bo dalo popraviti, da pa se žalovati, oprostiti in živeti naprej, je poudaril in spomnil, da je ZZB NOB v preteklosti že večkrat obžalovala dogodke med vojno in po njej.

Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja uporabe simbolov na državnih prireditvah. Sušnik je poudaril, da ga ne moti, če se simbolika rdeče zvezde uporablja na notranjih proslavah ZZB NOB, prizadene pa ga, če je uporabljena denimo na državni proslavi. Zato meni, da bi bilo treba uporabo tovrstnih simbolov do neke mere regulirati.

Klavora pa je odvrnil, da uporaba simbolov ni problematična, dokler ne posega v doživljanje nekoga drugega. Pojasnil je še, da na državnih proslavah, namenjenih spominu na osamosvojitev, takšnih praporjev ni, sodijo pa po njegovem prepričanju na prireditve, namenjene spominu na 2. svetovno vojno.

Predsednik republike je okroglo mizo, v kateri so sodelovali tudi dijaki, sklenil s pozivom, naj ljudje poskušajo živeti z neko mero tolerance. Nekoga moti nekaj, drugega drugo, vendarle pa je Pahor prepričan, da je "med nami več tistega, kar nam je skupno".

Ob tej priložnosti je tudi napovedal srečanje štirih predsednikov na to temo, ki bo v četrtek. Tedaj bo v predsedniški palači na ogled tudi maketa spomenika, ki naj bi stal na Kongresnem trgu v Ljubljani in bi bil posvečen vsem žrtvam vojn.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, ki ga je vodil predsednik države Borut Pahor.