ZNP za izključitev možnosti kazenskega pregona novinarjev iz zakonodaje

Slovenija | 25.02.2015, 08:41

Združenje novinarjev in publicistov predlaga spremembo kazenskega zakonika tako, da se iz njega izključi možnost kazenskega pregona novinarjev zaradi njihovega novinarskega dela. Prav tako predlagajo, da ne bi bil več mogoč kazenski pregon za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.

Nekdanji predsednik ZNP Igor Kršinar je na novinarski konferenci dejal, da kazenska grožnja novinarjem ni sprejemljiva z vidika možnih pritiskov na ustavno pravico svobode govora, tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Ob tem je spomnil, da so v takšnih primerih možne zasebne odškodninske tožbe. Tovrstno dekriminalizacijo so po njegovih navedbah že sprejeli v nekaterih drugih državah EU, med drugim v Veliki Britaniji in na Irskem.

Predlog sprememb kazenskega zakonika so ministrstvu za pravosodje posredovali 18. decembra lani, a odgovora še niso prejeli. Poleg predloga za izključitev možnosti za kazenski pregon novinarjev zaradi njihovega novinarskega dela predlagajo tudi izključitev možnosti za kazenski pregon novinarjev zaradi objave tajnih podatkov.

V ZNP menijo, da je varovanje tajnih podatkov dolžnost državnih organov in ne novinarjev, pri čemer pa mora biti objava takšnih podatkov v javnem interesu. Dekriminalizacijo novinarjevega ravnanja predlagajo tudi v primeru, da objavljeni podatki niso v javnem interesu, je pa to še vedno lahko temelj za odškodninsko odgovornost.

Po Kršinarjevih besedah so podobne spremembe že predlagali leta 2010 in 2012, a sta takratna ministra za pravosodje takšno spremembo kazenskega zakonika označila kot neprimerno.

V ZNP so podali tudi pobudo za spremembo zakona o medijih v delu, kjer piše, da novinar status samostojnega novinarja pridobi s predhodnim mnenjem novinarskih organizacij. Predlagajo, da to mnenje podajo uredništva, saj vsi novinarji niti niso člani teh organizacij. Odgovorili so jim, da bodo pobudo preučili.

Predsednik ZNP Tino Mamić je ob tem ocenil, da je Slovenija "država, kjer je fotografiranje v parlamentu lahko kaznivo, hkrati pa ni kaznivo to, da novinarju na družabnih omrežjih groziš s smrtjo". Pravosodje po Mamićevih besedah stiska novinarje.

Po njegovih besedah novinarji, posebej tisti, ki so v slabšem delovnem razmerju, ne morejo sami nositi bremena velikih tožb. Tu ne gre le za denar, ampak tudi porabo časa in stres, ki ga novinar pri tem doživlja. Zato pozivajo oblast, da se zavzame za svobodo govora in tiska, ki je temelj demokracije. Več složnosti pričakujejo tudi med samimi novinarji, je še dodal Mamić.

Posebej ranljivi so novinarji, ki imajo najslabše pogodbe, imajo status samostojnega novinarja ali delajo v manjših medijih, zato je po njegovem mnenju čas, da država ukrepa. Gre za svobodo govora, eno temeljnih svoboščin, na kateri temelji naša demokracija, in ki je zaradi različnih interesov in zakonodaje ogrožena, je dodal.