Grčija dobila novega premierja; zasuk v levo
Svet | 26.01.2015, 18:28
Po prepričljivi zmagi na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji je levičarska Siriza danes presenetila z novico, da bo vlado oblikovala skupaj z desnimi Neodvisni Grki. Vodja Sirize Aleksis Cipras je pred predsednikom države Karolosom Papuljasom že prisegel za novega premierja, sestava vlade pa naj bi bila znana jutri.
40-letni Cipras je postal najmlajši premier Grčije v zadnjih 150 letih. Kot ateist je prekinil s tradicijo in za razliko od svojih predhodnikov ni prisegel pred poglavarjem grške pravoslavne cerkve, ampak civilno pred predsednikom države.
Po nedeljskih volitvah sicer v Atenah in po svetu danes odmeva presenetljiva novica, da bo Siriza - potem ko se ji je absolutna večina v parlamentu izmuznila za vsega dva sedeža - novo vlado oblikovala z desnimi Neodvisnimi Grki (ANEL). Sestava vlade naj bi bila znana najkasneje v torek, koliko ministrskih mest bo pripadlo Neodvisnim Grkom, ni znano.
Programa Sirize in Neodvisnih Grkov se v veliki meri razlikujeta, druži ju le nasprotovanje pogojem, pod katerimi je Grčija prejela milijardno mednarodno pomoč. Mnogi poznavalci so zato glede napovedanega sodelovanja precej skeptični.
Obe stranki zahtevata odpis večjega dela dolgov Grčije. Kot so v kampanji poudarjali Neodvisni Grki, mora biti Grčija osvobojena posojilodajalcev, bankam pa ne bi smele Atene vrniti ničesar. Siriza poleg odpisa odlogov zahteva ustavitev privatizacije, sicer pa zagovarja obstanek Grčije tako v EU kot v območju evra.
Stranki sta medtem na nasprotnih bregovih, ko gre za priseljevanje, saj so Neodvisni Grki precej nacionalistični in so za izgon nezakonitih priseljencev, medtem ko je Siriza odprta za priseljevanje. Nesoglasja se obetajo pri zunanji politiki, kjer Neodvisni Grki terjajo ostrejši nastop Aten nasproti Turčije in Makedonije. Poleg tega so veliko bližje pravoslavni cerkvi.
Sodeč po začasnih uradnih končnih rezultatih volitev, ki jih je danes objavilo grško notranje ministrstvo, bosta imeli stranki v 300-članskem parlamentu večino 162 poslancev - Siriza 149 in Neodvisni Grki 13.
Doslej vladajoča konservativna Nova demokracija je s 76 osvojenimi poslanskimi mandati pristala na drugem mestu. Skrajno desna Zlata zora je bila tretja, tesno za njo je pristala nova sredinska stranka To Potami (Reka). Vstop v parlament je uspel še komunistom in socialističnemu Pasoku. Volilna udeležba je bila 63,9-odstotna, višja kot na prejšnjih volitvah leta 2012.
Siriza in njen voditelj sicer danes prejemata čestitke evropskih in drugih voditeljev ob zmagi. Francoski predsednik Francois Hollande je Ciprasu obljubil sodelovanje pri spodbujanju rasti in stabilnosti območja evra, medtem ko so v Rimu menili, da bi jim Siriza lahko pomagala v prizadevanjih za večjo prožnost pri pristopu EU do proračuna in drugih vprašanj.
A bolj kot same čestitke so bila pričakovano v ospredju ugibanja, kaj zmaga levice z obljubo o odpisu dolgov pomeni za Evropo. To neposredno zadeva tudi Slovenijo, ki je kot članica evrskega območja sodelovala pri 240-milijardnemu reševanju Grčije in je do nje izpostavljena z 1,2 milijarde evrov. Če bo res prišlo do odpisa dela dolga, bo nekaj teh terjatev izgubljenih.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes izrazila pričakovanje, da bo nova grška vlada izpolnjevala obveznosti do mednarodnih upnikov, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je izpostavil, da je pravila in dogovore treba spoštovati.
Podobno je opozoril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Kot je namreč dejal ob prihodu na zasedanje evroskupine v Bruslju, je skupna ambicija okrepiti grško gospodarstvo v okviru območja evra, a to pomeni spoštovanje vseh pravil in dogovorov.
Glede možnosti vnovičnega prestrukturiranja grškega dolga je Nizozemec spomnil, da je območje evra že veliko storilo za olajšanje tega dolga in je tudi napovedalo nadaljnjo podporo, če bodo izpolnjene vse zaveze in če bo ta potrebna.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je o možnosti prestrukturiranja grškega dolga dejal, da je treba najprej počakati na zahteve nove vlade, o katerih bodo nato razpravljali.
Komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je izrazil pričakovanje, da bo evroskupina Grkom jasno in pozitivno sporočila, da spoštuje izid volitev in je pripravljena na konstruktivno sodelovanje z novo vlado.
Slovenski premier Miro Cerar je danes čestital Sirizi. O tem, kako bo v prihodnje ravnala Grčija, je po njegovem prepričanju še prezgodaj govoriti, upa pa, da bodo Atene še naprej spoštovale evropska pravila.
Zunanji minister Karl Erjavec je menil, da je prav, da je v Grčiji zmagala Siriza glede na velike obljube, ki jih je dala pred volitvami; naslednji meseci pa bodo pokazali, ali jih je sposobna izpolniti.
Tudi slovenske parlamentarne stranke po zmagi Sirize ocenjujejo, da je treba počakati, kaj bodo prinesla dejanja. Kaj od predvolilnih obljub bo Ciprasu uspelo uresničiti, je odvisno tudi od partnerjev v EU. Z odpisom dolgov se večinoma ne strinjajo.
Predsednik DZ in vodilni član SMC Milan Brglez je opozoril, da bo treba dejanja Sirize soditi od zdaj naprej, ko bo na vladi, saj "je teža vladanja drugačna kot teža prihajanja na oblast". Po oceni prvaka SDS Janeza Janše so izidi volitev v Grčiji kratkoročno lahko težava, dolgoročno pa tudi bližnjica k streznitvi, "saj če se to ne bi zgodilo v Grčiji, bi se verjetno v Sloveniji".
Napovedi analitikov in ekonomistov glede prihodnjega dogajanja so različne. Medtem ko nekateri menijo, da do novega delnega odpisa dolga ranljivi evrski državi ne bo prišlo, drugi verjamejo, da je to povsem realen scenarij.
Kot je za STA ocenil analitik Matej Šimnic iz Alte Invest, bi lahko prišlo do določenih ugodnosti z vidika podaljšanja obdobja poplačila obveznosti in morebitnih moratorijev na plačilo obresti, odpisi dolgov pa se mu zdijo manj verjetni. Ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec na drugi strani meni, da je nov odpis grškega dolga povsem realna možnost.
Glede morebitnega izstopa Grčije iz območja evra Polanec meni, da ga ni pričakovati, ker za to ni interesa. Enako meni glavni ekonomist pri Saxo bank Steen Jakobsen. Po njegovem ima Cipras le dve možnosti: sodelovanje s trojko posojilodajalcev ali izstop Grčije iz območja evra. Slednje naj ne bi bilo mogoče, saj so Grki utrujeni od varčevanja, a ne od statusa Evropejcev.
Tudi politična analitika Laris Gaiser in Dragan Barbutovski sta medtem prepričana, da bo nova grška vlada zagotovo sklenila kompromis z EU glede prihodnosti grških dolgov. Dogovor je v interesu obeh strani, meni Barbutovski, Gaiser pa je prepričan, da večjih sprememb za EU tudi ta prepričljiva zmaga Sirize ne bo prinesla.
