Voljč: Evtanazija je v nasprotju s poslanstvom zdravnika
Slovenija | 22.01.2015, 13:46 Marjana Debevec
Vprašanje evtanazije je v zadnjih tednih razburkalo slovensko javnost. Zato smo tej temi posvetili včerajšnjo oddajo Pogovor o.
Predsednik Državne etične komisije dr. Božidar Voljč je dejal, da je evtanazija v nasprotju s poslanstvom zdravniškega poklica. „Nikoli in nikdar v času medicinskega študija nas ni nikoli kdo učil, kako naj se evtanazija izvede in je to povsem odstop od tistega, za kar zdravniki smo.“ Dr. Voljč je tudi poudaril, da obstajajo veliko bolj humani načini, kako pomagati bolniku, kot pa je evtanazija. Tretji razlog pa je v tem, da povsod, kjer so evtanazijo sprejeli, zelo hitro pride do različnih zlorab. In videti je, da do zdaj še nikjer na svetu ni bila evtanazija sprejeta, kljub natančno predpisanim pogojem, tako čvrsto, da zlorabe ne bi bile možne.“
Eden od razlogov za končanje življenja, ki ga navajajo zagovorniki evtanazijo, je neznosno trpljenje bolnika. „In iz tega stališča lahko rečemo, da s pravim pristopom, s pravilnim načinom razmišljanja lahko to trpljenje omilimo do te mere, da te želje ni več“, je povedala državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe v Sloveniji mag. Mateja Lopuh. Tudi nekdanja predsednica Hospica Tatjana Žargi je povedala, da zavračajo aktivno evtanazijo. „Izkazalo se je, da smrtno bolni ljudje največkrat takrat, ko so blizu konca življenja ne želijo evtanazije; še posebej kadar pokažeš ob pacientu in svojcih sočutje.“
Moralni teolog dr. p. Tadej Strehovec pa je izpostavil problem zdravnikove odgovornosti v primeru evtanazij. „Nobeden si ne more predstavljati, da bi moral osem ur hoditi od oddelka do oddelka, če malo karikiram, in evtanazirati bolnike. Dejansko je ta etična težja izjemno veliko. In nobena država, nobeden zdravstveni sistem ne more zahtevati od zdravnikov, da se bodo odpovedali svojemu temeljnemu poslanstvu: zdravljenju bolnikov in varovanju človeškega življenja".
Veliko plemenitejša pot od evtanazije, ki zahteva tudi več sočutja, je pot paliativne oskrbe. Mateja Lopuh je povedala, da bolnikom pomagajo na domovih, saj je to tudi njihova želja. „Vloga družine je pri tem neizmerna. To je vrednota, na katero Slovenija lahko stavi. To pomeni, da ima veliko ljudi neko varno gnezdo, ki jim ga spleta njihova družina, ki se je pripravljena marsičemu odpovedati zato, da tovrstno oskrbo nudi. Ta prizadevanja pa je treba tudi maksimalno podpreti.“ Zato velja v prihodnje razmisliti tudi o možnosti uvedbe negovalnega dopusta, ki ga v sosednji Avstriji že imajo, in zagotovitvi večjega števila negovalk na domu. Vse to bi lahko zares prispevalo k bolj osebnemu pristopu do vsakega človeka in mu dalo dostojanstvo tudi v zadnjem obdobju.
