Petra StoparPetra Stopar
Marko Juhant (foto: Tanja Dominko)
Marko Juhant

Marko Juhant: Ne spreminjamo otrok, spreminjamo starše

| 11.10.2014, 11:30

Ne razmišljajmo o tistem, kar ne gre, kar nas moti, posvečajmo se stvarem, ki so dobre, pri katerih smo uspešni in se tam razvijajmo ter postajajmo vse boljši. To je bilo le eno od mnogih namigov pogovora, ki ga redno v sklopu oddaj Za življenje, za danes in jutri, pripravimo na radiu Ognjišče, vsako drugo soboto v mesecu, s strokovnjakom za vzgojna vprašanja, specialnim pedagogom Markom Juhantom. V zadnji, oktobrski oddaji, smo se najprej pogovarjali o vprašanju identitete. Kdo sem, od kod prihajam, kaj se z menoj dogaja, bom zaradi odsotnosti očeta v otroštvu živel-a kaj drugače, me to zaznamuje in podobno. Ta vprašanja je zastavila poslušalka v dobrih tridesetih letih. Strokovnjak odgovarja, da se s podobnimi vprašanji slej ali prej sooči vsak in da v primerih neurejenega družinskega življenja to ni vedno obsojeno na slabo sporočilo. Kaj to pomeni?

Narobe je, če starši zaradi odsotnosti enega od partnerjev, partnerstvo prelagajo na otroka

Marko Juhant: »Tisto, kar doživimo in kar smo premostili v otroštvu in mladosti, nas tako ali drugače v času odraščanja zaznamuje. Vse te izkušnje po tihem tudi upoštevamo vse svoje življenje. Vplivajo na izbiro partnerja, kakšnega želimo imeti. Že štiriletno dekle na primer ima zelo natančno izdelano podobo o svojem prihodnjem fantu. Otroci potrebujejo lik, po katerem se zgledujejo. Če človek deluje »normalno«, ni nujno, da bo to otroku všeč. O tem vemo zelo veliko. Koliko ljudi reče, nikoli ne bom delal tega ali onega, kot moji starši. Ampak starejši kot smo, tem bolj jim postajamo podobni. Najpogosteje v trenutku stiske in nemoči izrečemo (celo v istem tonu) ali naredimo kaj, kar nas je najbolj motilo pri naših vzgojiteljih. Otroci si v nekaterih lastnostih želijo biti podobni svojim staršem, ne pa v vseh. Odsotnost lika očeta lahko pri dekletih zelo zgodaj povzroča iskanje potrditve pri zrelejšem in bolj odraslem moškem. Seveda, če druge vrednote v družini niso postavljene na pravo mesto in dovolj trdno, to lahko vodi dobesedno v nesrečo. Če pa vse ostalo stoji, pa bo najstnica praviloma iskala pač samo bolj zanesljivega moškega, ki bo drugače opravil s svojo vlogo pri njunih otrocih. Včasih prezgodaj in prehudo sodimo, pa nismo opravičeni do tega. Verjemite mi, vsak se potrudi po svojih najboljših zmožnostih. Naredimo najbolje kar lahko tisti hip. Tudi pri naši poslušalki se čuti, da je kljub odsotnosti očeta, pri njej pustil sled in ne glede na to, če ga vse življenje ni bilo, je del njega v njej in ga nosi s seboj vse življenje. Včasih potrebujemo bolj razlago kot tolažbo, usmerjenost, kako videti določeno situacijo.»

Iluzija je, če mislimo, da se spremembe zgodijo na hitro

Marko Juhant: »Pri sebi si vsi želimo možnosti, da bi spremembe lahko opravili na hitro, neboleče, temeljito in za večno. Koliko ljudi bi otesalo svoje telo za nekaj kilogramov na takšen način. Če bi se to dalo kupiti, bi bila velika prodajna uspešnica. Vsi tisti, ki imamo dovolj dolge življenjske izkušnje vemo, da takšnih čarobnih metod ni. Tudi pri vsem ostalem je tako. Pri vzgojnih nasvetih, če so poslušalci in bralci dovolj pozorni, vedo, da nikoli ne gremo popravljati otrok, spreminjamo pa stvari, poglede ter navade pri starših. To pomaga. Ne spreminjamo pri otrocih, spreminjamo pri starših. Otrok v drugačnem okolju deluje drugače. Ljudje zbiramo stvari in po teh stvareh, ki jih zbiramo, vrednotimo. Če zbiramo knjige in pridemo do nekoga, ki ima veliko knjig, nam je ta takoj všeč. Po njem se zgledujemo, ker nam knjiga pomeni vrednoto. Če nam je dragoceno zdravje, se zgledujemo po ljudeh, ki živijo zdravo, so »fit« in videti dobro. In recimo v primerih daljših, resnejših težav z zdravjem, se nam, ker se primerjamo, občutek lastne vrednosti lahko zelo hitro močno zniža. Pomembno je zato, s katerimi stvarmi se ukvarjamo v mislih. Razmišljamo neprestano le o tistem, česar ne zmoremo in kar nam manjka ali smo v mislih pri tistem, kar nam gre dobro od rok in smo pri tistem uspešni? To je ključno. Človek ima ogromno zmožnosti. Mislimo na tisto, kar lahko ter zmoremo narediti. Tako je tudi pri starših glede otrok. Se pogosto ukvarjamo s tistim, česar otrok ne zmore, ali smo pozorni na tisto, kar naš otrok zna?«

V oddaji pred mesecem dni je Marko Juhant tudi z razmišljanjem o drugem otroku, ki se po vrsti rodi v družini, sprožil velik odziv poslušalk in poslušalcev. O čem konkretno smo govorili, vabljeni k poslušanju pogovora. Najdete ga (in vse prejšnje) v audio arhivu. Naslednja oddaja z Markom Juhantom bo na Radiu Ognjišče, v soboto, 8. novembra ob 11. uri. Povabljeni k sodelovanju in poslušanju.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.