Zlati jubilej slovenske župnije v Montrealu

| 27.10.2014, 06:02 Matjaž Merljak

Slovenska župnija sv. Vladimirja v kanadskem Montrealu letos obhaja zlati jubilej. Naslovna stran farnega lista Oznanila je tega napovedala že prvega januarja. Med letom so se nekajkrat spomnili na ta pomemben dogodek, Slovenski dan v mesecu juliju je bil uglašen na to temo, osrednja slovesnost z zahvalno mašo je bila v nedeljo, 12. oktobra 2014.

Letošnji zlati jubilej župnije ima svoj konkreten začetek v mesecu maju. 28. maja 1957 je bil g. Jože Časl CM imenovan za dušebrižnika Slovencev v nadškofiji Montreal. Njegov prihod v Montreal je bil odgovor na prošnje rojakov, da bi imeli svojega slovenskega duhovnika in tudi lastno župnijo.

Zavzeto delo g. Časla in vernikov je obrodilo prvi sad, ko je 22. avgusta 1963 vodstvo nastajajoče skupnosti z duhovnikom podpisalo kupno pogodbo s slovaško skupnostjo za cerkev. 8. decembra je takratni montrealski nadškof kardinal Léger imenoval g. Časla za prvega župnika slovenske župnije sv. Vladimirja. Uradno tudi pred civilno oblastjo je župnija zaživela 1. januarja 1964, od tega dne vodi svoje knjige.

Začetek nikakor ni bil lahek in enostaven. Večina rojakov je prišla v Montreal v petdesetih in prvi polovici šestdesetih let. V Montreal so prihajali iz begunskih taborišč v Avstriji. Ob prihodu so se težko znašli. Vse je bilo novo. Jezika niso znali. In ko so si začeli ustanavljati družine, so z velikimi napori in žrtvami zbirali tudi materialna sredstva za nakup cerkve. Takrat je večina Slovencev živela bolj v središču mesta, v bližini cerkve.

Smisel za skupnost jim je dajala pogum, da so leta 1965 kupili zemljišče, oddaljeno okrog 50 kilometrov iz mesta. Na tej zemlji si je skupnost uredila lepo in prijetno letovišče, kjer se v poletnih mesecih še vedno zbirajo.

Počasi pa so se začeli preseljevati v druge predele mesta in v predmestja, kjer so bili ugodnejši pogoji za nakup hiše. Oddaljenost od slovenske cerkve in stara zgradba, ki je bila potrebna vedno novih in večjih popravil in pomanjkanje parkirnega prostora so vodili k novemu koraku. Tako je skupnost 12. februarja 1982 kupila prostore, kjer je danes župnijsko središče in na jesen istega leta prodala dotedanjo cerkev. Po osemnajstih letih in s petim župnikom po vrsti se je skupnost preselila nekoliko bolj na vzhod iz središča mesta, v bližino olimpijskega parka.

Takoj po nakupu komercijalne zgradbe so se začela obnovitvena dela, ki so trajala nekaj let. Novo leto 1983 je skupnost dočakala v novih prostorih, v še neopremljeni cerkvi in dvorani.

Konec meseca julija 1983 je prišel za župnika g. Franc Letonja CM, ki še vedno vodi župnijsko skupnost. 11. septembra 1983 je takratni mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil cerkev in obnovljene prostore.

Kot že rečeno, so obnovitvena dela potekala postopoma. Tako je cerkev dobila leta 1986 klopi v cerkvi in leta 1988 nova vitražna okna, delo akademskega slikarja Janeza Kovačiča z Brezovice pri Ljubljani. S tem so bila večja obnovitvena dela končana.

Za 25. obletnico blagoslovitve sedanje cerkve je prišel spet dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof. Z njim se je skupnost Bogu zahvalila za milosti in blagoslov in se priporočila za božje varstvo.

Zahvalna slovesnost

Župnik Franc Letonja je sporočil: Tako se je počasi in vztrajno bližal pomemben dogodek, zlati jubilej. Slovenska skupnost smo in v vseh letih obstoja župnije so nas obiskali nekateri slovenski škofje. Za zahvalno mašo in slavje smo povabili tukajšnjega nadškofa. Z veseljem se je odzval vabilu in tako smo z njim obhajali zahvalno daritev svete maše. Po maši smo nadaljevali slavje v dvorani. Montrealski nadškof msgr. Christian Lépine, je prvi rezidencialni škof, ki je obiskal našo skupnost. V petdesetih letih so bili kot birmovalci v naši župniji le pomožni škofje montrealske nadškofje.

Na zahvalno slovesnost smo se pripravljali materialno in duhovno. Duhovno nas je s tridnevnico pripravljal g. Pavle Novak CM, vizitator Slovenske province Misijonske družbe. Člani Družbe (lazaristi) delujejo v Montrealu (in Torontu od 1948) med Slovenci v Montrealu pa od leta 1957.

12. oktobra nas je pozdravilo lepo sončno nedeljsko jutro. Cerkev se je napolnila za to pomembno slovesnost, kot že dolgo ne. Nadškof msgr. Christian Lépine je vstopal v cerkev v spremstvu narodnih noš, strežnikov, diakonov in duhovnikov ob ubranem petju cerkvenega zbora.

Na začetku maše je nadškofa nagovoril, mu izrekel dobrodošlico in se mu zahvalil za obisk župnik g. Franc Letonja CM. Maša je bila v angleščini.

Nadškof je v pridigi med drugim dejal: »Družina ima velik pomen za družbo. Kristjani gledamo na družino kot Cerkev v malem. Družino drži skupaj, osmišlja njeno življenje in delo in jo osrečuje nesebična ljubezen, požrtvovalnost, odgovornost in delavnost, vera, zvestoba. Podobno je in bi moralo biti v življenju župnije in končno celotne Cerkve.

Etnična župnija, slovenska župnija v Montrealu ima pomen in smisel, ker imate svojo kulturo in svoj jezik. Pomen kulture in jezika ne bi smeli ocenjevati toliko po številu tistih, ki so zaobjeti v neko določeno kulturo ali jezik. Vsaka kultura in vsak jezik dodaja nekaj bistvenega v mozaik življenja družbe in Cerkve. Zato je prav in koristno, da nadaljujete z ohranjevanjem svoje kulture in svojega jezika.«

Župnik g. Letonja se je ob koncu maše zahvalil najprej nadškofu in nato vsem zbranim za sodelovanje, za molitve, za pomoč.

Družabno srečanje

Po maši smo se zbrali v dvorani pod cerkvijo h kosilu, proslavi in družabnemu srečanju. Na proslavi so nastopili: cerkveni pevski zbor, ki ga že nad trideset let vodi organist Franc Rogan, plesne skupine: Marjetice, mlajša in starejša skupina ter Rožmarin, ki že nastopa 32 let in govorci.

Pred začetkom kosila je zbrane pozdravila ga. Rozina Hozjan-Rogan, pred. cerkvenega odbora. Izrazila je veselje in hvaležnost ob zlatem jubileju vsem ne le za udeležbo, ampak za vsako pomoč in sodelovanje skozi 50 let.

Nadškof msgr. Christian Lépine je v svojem pozdravu nadaljeval z mislijo pridige med mašo in med drugim dejal: »Skozi 50 let ste živeli svojo kulturo in ohranjali svoj jezik v okolju, ki ima drugačne kulture in jezike. Pri vaši zvestobi kulturi in veri vam je bila v veliko pomoč župnija. Naj vam bo cerkev vaše župnije tudi v prihodnje vir duhovnih moči, družabna srečanja pa naj to duhovno moč presajajo v vsakdanje življenje.«

Vizitator Slovenske province Misijonske družbe g. Pavle Novak je izpostavil naslednje: »Z vašimi dušnimi pastirji ste ustvarili v teh 50-ih letih lepo župnijsko skupnost, občestvo, ki je vam, ki ste prišli iz Slovenije, pomagalo, da ste lažje zaživeli v novi domovini Kanadi, ki vas je sprejela za svoje.

Blaženi Anton M. Slomšek je zapisal: 'Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.' Vera je luč, ki nam sveti kjerkoli smo in živimo. Materin jezik pa je vrednota, ki jo gojite tudi v tujini. To je neprecenljivi dar in bogastvo, ki plemeniti vas in okolje v katerem živite.«

Veleposlanik RS g. Marjan Cencen je župljanom čestital ob zlatem jubileju in slovenski župniji, župniku izročil Priznanje in zahvalo Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za neprecenljivo vlogo pri ohranjanju kulturnega in duhovnega izročila v Kanadi.

Župnik g. Franc Letonja je v strnjeni obliki podal zgodovinski pregled dela in življenja župnije z iskreno zahvalo in priznanjem vsem duhovnikom, ki so delovali pred njim. Duhovnikova skrb, sodelovanje vernih z mero potrpežljivosti, skupno molitvijo so bili pravi načini premagovanja težav in odgovarjanje na nove izzive. Besedo zahvale je namenil ožjim sodelavcem duhovnika. Vsem zbranim in še posebej župljanom pa je zaželel, da bi skupnost živela polno in odgovorno, obhajala verske slovesnosti se zbirala k praznovanjem in družabnim prireditvam in se s hvaležnostjo ozirala na prehojeno pot.

Slavje v dvorani so zaključili z mislijo: »Naj vas lepe misli in doživetja današnjega praznovanja spremljajo, spodbujajo in vabijo k zavzetemu življenju in sodelovanju, da bomo tudi v prihodnje obhajali in se skupno veselili. Hvala vam in Bog vam povrni. Bog plati!”