Do konca počitnic jih pustimo, naj bodo otroci, šele s prvim septembrom tudi šolarji
Slovenija | 11.08.2014, 14:00
Ta stavek, ki ga je v oddaji Za življenje, za danes in jutri izrekel specialni pedagog Marko Juhant pove skoraj vse o tem, kako pomembne in nezamenljive so počitnice. S prvim septembrom začnimo šele zavijati knjige in zvezke ter listati po njih, pa še nekaj je pomembno, pravi Marko Juhant, s šolskim letom naj ne bo konec igranja. Priprave na vnovičen pouk in vstop v šolo se med počitnicami odvijajo zelo ne šolsko. Kaj to pomeni? Poslušajte posnetek pogovora z Markom Juhantom.
Tudi v času šolskega pouka naj bodo konci tedna dragoceni prosti čas
Marko Juhant: "Za šolo se dela med tednom, v delovnih dneh. Takrat vzpostavljajmo red in disciplino, kar pomeni, pravi čas narejene domače naloge in če se da vsak dan ob isti uri, sledi učenje in potem lahko preostale ure popoldneva zapolnijo z dejavnostmi, ki so jih izbrali, za druženje in pomoč družini. Otrok, ki je bolj obremenjen potrebuje še več prostega časa. Zato konci tedna vsekakor niso rezervni čas za popravilo ali nadomestilo nestorjenega med tednom. Otroci, ki potrebujejo več vaj, naj več vadijo, pomagajte jim ali jim priskrbite dodatno učno pomoč. Pa vedite, so tudi otroci, ki jim tudi dodatne vaje zaradi njihovega celotnega južnega živčnega sistema možganov, ne bodo dovolj, imajo pa lahko fantastičen razum s katerim zmorejo čudovito povezati stvari, ki jih nihče od odraslih ne more. Drugače vidijo svet. Res s svojimi očmi. Picasso je rekel, vsak otrok je umetnik. Težava je, kako ostati otrok, tudi ko odrastemo. To odrasli ubijamo z mnogimi pravili in zahtevami, ki so povsem brez potrebe. Recimo, rečemo, nariši drevo rjavo, ne vijolično. Ja, zakaj pa ne? Če otrok vidi po svoje, naj ima drevo rdeče liste in deblo rumeno. Pustimo mu, naj vidi svet po svoje in ga tako tudi dojema. V nasprotnem zlomimo otroke in jih polomimo za vse življenje. To otroci drago plačajo s spremenjeno osebnostjo, potegnejo se vase, so nekomunikacijski, nesposobni pozneje za vzdrževanje partnerstva. Zakaj? Ker starši hočejo, da so takšni, kot mislijo, da morajo biti."
Med počitnicami jim omogočimo izkušnje sposobnosti
Marko Juhant: "Pustimo otrokom, naj delajo, kar delamo mi, recimo, pustimo naj kaj spečejo, pripravijo jed na žaru, seveda mi smo zraven zaradi varnosti, a dela naj otrok. Ko mu uspe, veste, kakšen dober občutek prevzame otroka? On spozna, sposoben sem, zmorem. In to prenese tudi v šolo in ob učiteljevem navodilu za nalogo, se je bo lotil s samozavestjo, ker on zmore. Naredil jo bo lahko po svoje, a vedel bo, da jo lahko naredi. Veste, kako pomembno je to? Skozi čas se stvari oblikujejo. Ne ustrašimo se napak otrok. Skozi napake se učimo, izboljšujemo stvari. Med pomembnimi rečmi za novo šolsko leto je urnik dneva, naj ne bo preveč razsekan. Izberejo naj največ dve dejavnosti. Ne pa, da ob štirih dejavnostih potem pritiskamo na otroka z besedami, spet te moram voziti in izsiljujemo, če ne boš v redu v šoli, če ne bo tega ali onega, te ne peljem in podobno. Starši se preveč vtikamo v delo otrok, to ni naša naloga, mi smo nadzorniki, ne izvrševalci. Zapomnimo si to. Nalogo dela otrok, uči se on, lahko mu le pomagamo, kako se učiti, a starši smo dolžni le za vztrajno skrb, da šolske obveznosti otrok opravi in to v času, ki si ga izbere. Vsak dan, kot že rečeno, če le lahko ob isti uri. Red začnemo vzpostavljati, ko smo z otrokom na dobri nogi, kot rečemo. Dogovorimo se relativno lahko, potem pa je na starših, da vztrajamo."
Ne mešajmo vzgoje z vljudnostjo
Marko Juhant: "Kadar je preveč navodil in vmešavanja staršev, tudi ko to ni na mestu, se začne otrok slej ali prej oddaljevati. Včasih se ob izselitvi od doma tudi na telefon noče več oglašati. Prekine stik, popolnoma. Vsaj za nekaj časa. Ker ima dovolj vtikanja v njegovo življenje. Tu mora biti zmernost. Malo in tisto zahtevati, to je starševsko. Da pa ves čas nekaj brskaš in se vtikaš, komentiraš, pa nikamor ne pelje."
