Slavi KoširSlavi Košir
Andrej JermanAndrej Jerman
JRS, logo (foto: jrs.rkc.si)
JRS, logo

GOD pred dnevom begunca

| 16.06.2014, 11:31 Matjaž Merljak

V junijski oddaji Gradimo odprto družbo GOD smo se ozrli k svetovnemu dnevu beguncev, ki ga bomo obeležili v petek, 20. junija 2014. Objavili smo aktualni komentar dr. Robina Schweigerja z naslovom Za številkami so ljudje in objavili nekaj novic iz Slovenije in tujine.

V mesecu juniju – natančneje za svetovni dan beguncev, ki se praznuje 20. junija  – se veliko piše in govori o beguncih, predvsem o njihovih pravicah, težavah, problemih, skratka izzivih s katerimi se soočajo begunci v novi deželi. Pa tudi kakšna pozitivna zgodba se najde, kjer pokažejo, kako so se begunci že integrirali v družbo. 

O beguncih se piše in govori tudi, če se zgodi kakšna tragedija, še največkrat v bližini italijanskega  otoka Lampedusa in otoške države Malte. Lepo je, da pišejo tudi takrat, ko so kakšno tragedijo preprečili. Največ so jih preprečili prav Italijani, saj patrolirajo že nekaj mesecev vzdolž italijansko-libijske meje. Marsikdo je kritičen do teh akcij, češ da samo spodbujajo ljudi, da kot begunci zapustijo Libijo in se napotijo proti Italiji, vedoč, da jih bodo itak rešili, če bi prišlo do težav z barkami, v katerih se nahajajo. Pred nekaj tedni pa je italijanski notranji minister Alfano opozoril javnost, da v Libiji čaka na pot čez Sredozemlje od 300.000 do 600.000 beguncev. Mogoče je ta številka previsoka, a z njo je hotel predvsem opozoriti evropske institucije, da pomagajo Italiji na različne načine – tudi finančno, saj problem teh beguncev ni samo italijanski problem, ampak postaja tudi evropski.

p. dr. Robin Schweiger
p. dr. Robin Schweiger © Izidor Šček
Eden največjih problemov, ko govorimo ali pišemo o beguncih v Evropi je predvsem v trdnjavski mentaliteti Evrope. Evropa je in postaja vedno bolj trdnjava, v katero je težko stopiti po legalni poti. Zato se morajo begunci poslužiti poti raznih kriminalnih družb, da jim pomagajo na poti v Evropo. Če pogledamo onstran schengenske meje, lahko zapazimo velik pritisk na zunanje meje Evrope. Razni vojaški konflikti, vojne, krize in revščina na Bližnjem vzhodu in v Afriki – še posebej iz afriškega roga samo povečujejo pritiske na zunanje evropske meje. Po podatkih Frontexa, ki je evropska agencija, ki usklajuje in razvija upravljanje na zunanjih mejah, so samo v prvih treh mesecih letošnjega leta na zunanjih mejah Unije kot nezakonite priseljence registrirali 42.000 beguncev. Samo na italijansko mejo jih je prišlo lansko leto 40.000, v prvih 4 mesecih letos pa že okoli 25.000. Številka bo še bolj narasla v prihodnjih poletnih mesecih, ko bodo še boljši pogoji za prečkanje Sredozemlja. Ko pišemo o številkah, ne smemo nikoli pozabiti, da so za številkami ljudje, vsak s svojo zgodbo o hrepenenju po boljšem in varnejšemu življenju. Skratka o življenju v miru.

Potrebno bi bilo, da Evropa zapusti svojo trdnjavsko mentaliteto in bolj odpre vrata organiziranemu priseljevanju. Italijansko združenje za begunce – Center Astalli, že dalj časa lobira za t.i. humanitarne kanale, da bi se  izognili novih žrtvam v Sredozemskem morju. Če bodo uslišani, ne vemo, a gotovo je potrebno nekaj storiti, da bi Sredozemlje ne bilo več  pokopališče za mnoge, ki prihajajo v Evropo. Največ pribežnikov prihajajo iz Sirije, kjer že 3 leta traja vojaški konflikt in milijoni so zapustili to deželo. Prihajajo pa tudi iz Eritreje in Afganistana. Dolga leta so mnogi Sirci in tudi drugi prečkali turško-grško mejo, a ker so nadzor nad to mejo poostrili, se je zmanjšal naval nanjo v zadnjih letih. Včasih je šel glavni begunski tok prav čez grško-turško mejo,  sedaj pa so se stvari spremenile in so se že našle nove poti za prehod v EU. Po navadi so te poti daljše in bolj nevarne za tiste, ki prečkajo mejo. Skratka, če presekaš eno pot, begunci takoj iščejo in običajno tudi najdejo novo pot prehoda v Evropsko unijo. Zato lahko razumemo, zakaj toliko ljudi v Libiji čaka na prehod v Italijo oziroma v Evropsko unijo. Včasih je libijski voditelj Gadafi blokiral take odhode ljudi.  Sedaj pa so razmere v tej državi še vedno kaotične, saj se po padcu režima polkovnika Gadafija še ne ve, kdo vodi to državo, vlada pa ni dovolj močna, da bi omejila odhode ljudi v Italijo ali na Malto. 

Mnoge nevladne organizacije in tudi drugi poudarjajo, da rešitev za begunsko problematiko ni nadzor meja, temveč več prizadevanja za razvoj dežel, iz katerih prihajajo begunci. To pomeni tudi več razvojne in humanitarne  pomoči za te dežele, v katerih že več let traja ali vojaški konflikt ali je močno navzoča revščina.  Le tako se bodo stvari dolgoročno spremenile. Zato pa je potrebno imeti tudi strategijo in delati na dolgi rok. Le tako bomo lahko dolgoročno rešili problem beguncev. 

Že nekaj časa traja po evropskih državah kampanja za sprejem sirskih beguncev. Tudi Slovenija kot država članica EU bi v duhu solidarnosti lahko to pokazala s sprejemom določenega števila sirskih beguncev. Tako bi lahko vsaj malo delila tudi bremena med evropskimi državami. Slovenija ima že nekaj izkušenj, saj je pred leti sprejela somalske begunce iz Malte v okviru programa Eurema. S sprejemom sirskih beguncev bi se RS aktivno vključila pri reševanju te begunske tragedije, ki že traja več kot tri leta.


Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

Treningi za kulturne mediatorje

Malteško Jezuitsko združenje za begunce promovira projekt »Kulturna mediacija gradi eno skupnost«, katere namen je promocija socialne vključenosti s pomočjo jezika in treningov za okoli 15 migrantov. Le-ti bodo lahko podali jezikovno in kulturno pravilno interpretacijo. Projekt se je začel izvajati pretekli mesec kot odgovor na resnično potrebo po treniranih mediatorji med nevladnimi organizacijami, vladnimi agencijami kakor tudi med zdravstvenimi osebami.

Namen tega treninga je dati holistični pristop migrantom, ki so voljni preskrbeti pravilno interpretacijo in kulturno mediacijo. Na ta način bodo migranti izšolani s potrebnimi veščinami za opravljanje profesionalne mediacije.

Ugrabitev v Afganistanu

Direktor Afganistanskega Jezuitskega združenja za begunce, p. Alexis Prem Kumar SJ, je bil v ponedeljek, 3. junija 2014, popoldne ugrabljen in sicer v vasi Sohadat, ki leži 25 km od mesta Herat. Ugrabila ga je skupina neidentificiranih mož iz zahodnega Afganistana. Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce p. Peter Balleis je v izjavi za javnost izjavil, da “smo globoko šokirani ob Premovi ugrabitvi. Smo v stiku z relevantimi oblastmi in delamo vse, kar je možno, da bi se čim preje in varno vrnil. V tem času so naše molitve s Premom kakor tudi z njegovo družino in prijatelji”. 47- letni jezuit iz Indije je bil v Afganstianu že štiri leta in je pomagal beguncem, ki so se vračali iz Irana in Pakistana, da bi se lažje integrirali v afganistansko družbo. Preden je p. Prem Kumar prišel v Afganistan, je služil beguncem v Šri Lanki, ki so bili nastanjeni v južno indijski državi Tamil Nadu. Tudi Jezuitsko združenje za begunce Slovenije se pridružuje molitvam in prošnji za čim prejšnjo osvoboditev p. Prema Kumarja.

Udeležba na festivalu prostovoljstva

Tudi letos se je Jezuitsko združenje za begunce Slovenije udeležilo 15. festivala prostovoljstva, ki je potekal v četrtek, 22. maja 2014, v Ljubljani. Predstavniki te nevladne organizacije kakor tudi prostovoljci v sklopu projekta "Človek za druge" so bili na razpolago za vprašanja mimoidočih, ki so se oglasili pri stojnici. Ker smo bili blizu Prešernovega spomenika, je precej ljudi prišlo mimo in se pozanimalo kaj in kje delamo kot prostovoljci. Festival prostovoljstva je bila izjemna priložnost, da tudi pričujemo o pomembni vlogi prostovoljstva v današnji družbi.

Vabilo za dan begunca 2014

Tudi letos bo Jezuitsko združenje za begunce sodelovalo pri dnevu begunca, ki ga bomo praznovali v petek, 20. junija, v Ljubljani. Na ta dogodek ste lepo vabljeni tudi vi dragi poslušalci, cenjene poslušalke. Uradni del dneva begunca se bo začel ob 12. uri pred Azilnim domom na Viču. Ob tej priložnosti bo sledil kratek kulturni program in odprta bo tudi razstava ob 10. obletnici Azilnega doma. Popoldanski del dneva begunca se bo začel ob 16. uri v Zajčji dobravi in bo trajal več ur. Izvajal se bo športni in glasbeni program, kjer bodo sodelovali različne pevske skupine in znani pevci. Tudi na ta popoldanski del, ki bo trajal do večernih ur, ste vsi lepo vabljeni. Torej, če le morete, pridite za dan begunca ali v Azilni dom ali mimo Zajčje dobrave, kjer se bo odvijalo več urno dogajanje in druženje ob dnevu begunca. V četrtek 19. junija popoldne bodo ob dnevu begunca v Centru za tujce športne aktivnosti, namreč tradicionalne Igre brez meja.


Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada 031/63-69-64. Veseli bomo vaše pomoči.

Vabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 20. julija 2014, ob 18.40.

Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...