Skrita gostja - odkrita slikarka!
| 21.05.2014, 10:14
V ponedeljkovi oddaji Prijatelji Radia Ognjišče smo poslušalci ugibali, kaj naj bi bil poklic povabljenke. Po kratkem času se je izkazalo, da je njeno orodje čopič, potem pa smo slišali kar nekaj slikarskih imen. Akademska slikarka Jana Vizjak je gospodu, ki jo je uganil, naslikala čudovito sliko: Milost nad Slovenijo. Poslali mu jo bomo po pošti. Oglasil se je tudi laični misijonar, ki je deloval na Madagaskarju in prosil za sliko Brezjanske Marije. Jana Vizjak je obljubila, da jo bo ustvarila.
Nismo mogli mimo življenja mistikinje Magdalene Gornik, saj je naša gostja naslikala kar nekaj slik te izjemne žene. Govorili pa smo tudi o razliki nemškega in našega študija likovne umetnosti.
Pa še nekaj podatkov o gospe Vizjakovi:
Rojena je bila v Ljubljani, se leta 1975 tam vpisala na Akademijo za likovno umetnost (smer slikarstvo), leta 1979 diplomirala pri prof. Berniku in pri njem opravila tudi specialko. Leta 1991 je prejela štipendijo nemške vlade, ki ji je omogočila študij slikarstva na Kunstakademie v Düsseldorfu, kjer se je izpopolnjevala kot gostujoča študentka do leta 1996. Leta 1981 je postala članica Združenja slovenskih likovnih umetnikov in od leta 1982 dela kot samostojna likovna ustvarjalka.
Za razvoj njenega slikarstva velja poudariti, da se je iz eruptivnega, skrajno gestualnega vživetja v slikarskem polju, ki je bilo zavezujoče energiji risbe in plastenju barve, vdala povsem duhovni sferi. V katalogu, ki je pospremil njeno razstavo v celjskem Likovnem salonu (2002), je Aleksander Bassin napisal:
»Jana Vizjak se tako dandanes spopada z notranjo govorico telesa, ne dovoljuje pa ji več, da bi prešla nazaj v telo risbe. Zdi se, da je njena 'obsedenost' z avtoportretom (od zunaj in od znotraj) prešla v splošno telesnost, ki bi jo lahko tudi poistovetili z duhovnim ciljem – torej splošno predstavo figurabilne umetnosti«.
Priredila je več kot štirideset skupinskin in prav toliko samostojnih razstav doma in v tujini (Avstrija, Nemčija, Italija, Poljska, Anglija, Francija, Norveška) ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja:
- Študentsko Prešernovo nagrado (1980)
- Priznanje Sedem sekretarjev SKOJ (1985)
- Prešernovo nagrado mesta Celja (1986)
- Priznanje žirije na 21 e Festival International de la Peintur v Franciji (1990)
- Grand Prix Alpe – Adria v Ljubljani (1990) itd.
