Pregled dogodkov od 23. do 30. maja

Slovenija | 31.05.2014, 18:45

V 22. tednu v letu 2014 je poleg praznovanja 200-letnice milostne Podobe Marije Pomagaj na Brezjah odmevalo še iskanje mandatarja, povezovanja na levici in tudi ustanavljanja novih strank.

Marija pomaga že 200 let

Marija Pomagaj na Brezjah je prejšnji konec tedna v svojo sredo privabila približno 12.000 romarjev. V slovenskem narodnem svetišču na Brezjah 23. in 24. maja ni bilo slovesno le zaradi praznika Marije Pomagaj, ampak tudi zato, ker so obhajali spomin na 200. obletnico nastanka milostne podobe. Osrednji dogodek je bila sveta maša na trgu pred baziliko, ki jo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan. Ob oltarju so se mu pridružili murskosoboški škof Peter Štumpf, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, upokojeni koprski škof Metod Pirih in približno 80 duhovnikov. Škof Glavan je bogoslužje vodil v mašnem plašču, ki ga je ob tem jubileju poslal papež Frančišek. Ob tej priložnosti je namreč želel biti še posebej povezan z Marijo Pomagaj na Brezjah, ki jo je sam obiskal 26. januarja 1971. Njegovo sporočilo je pred sveto mašo prebral rektor tamkajšnje bazilike, pater Robert Bahčič. "Ob drugi stoletnici milostne podobe brezjanske Marije, pomočnice ljubega slovenskega naroda, naj bo ta mašni plašč vidno znamenje moje duhovne bližine in spomina pri evharistični daritvi v blagor vseh, ki se na Brezjah zatekajo v varstvo Odrešenikove in naše Matere," je zapisal papež Frančišek.

Pri dopoldanski slovesnosti na Brezjah se je zbralo približno štiri tisoč vernikov. Pred sveto mašo so z velikim navdušenjem pozdravili originalno sliko Marije Pomagaj, ki je delo Leopolda Layerja. Številni romarji so ob tem mahali z robci. Milostno podobo so iz bazilike pred oltar na trgu v procesiji ponesli štirje zadnji rektorji slovenskega narodnega svetišča: pater Ciril Božič, pater Silvin Kranjc, pater Miha Vovk in pater Stane Zore, ki je tudi provincialni minister frančiškanov. Škof Glavan je v nagovoru po evangeliju med drugim poudaril, da so Brezje kot kraj obilnega spovedovanja in številnih spreobrnjenj nekakšna duhovna okrepčevalnica in ambulanta. "Marija je nekaterim izprosila ozdravljenje, številni pa so prejeli milost, da so z okrepljeno vero začeli pogumno prenašati svoje križe, težave, bolezni in preizkušnje."

Po besedah škofa Glavana je Marija ob tej milostni podobi v dveh stoletjih delila in okrepila vero mnogim rodovom. Kot je dodal, je samo njej in Bogu znano, koliko je tistih, ki so morda po dolgih letih prejeli milosti spreobrnjenja in dobre spovedi.

Papež Frančišek bo z Brezij prejel poseben dar. Poslali mu bodo prt iz čipk za oltar v kapeli svete Marte v Vatikanu, kjer skoraj vsak dan mašuje. Prti, kakršen je ta, ki je namenjen svetemu očetu, krasijo vse oltarje brezjanske bazilike. 605 klekljaric in klekljarjev je pod vodstvom Tanje Oblak naredilo 669 čipk v velikosti 17 krat 17 centimetrov. V to so vložili skoraj 17 tisoč ur dela. "Ko vidiš to zaključeno delo, ti nekako poboža srce. Ko vidiš drobne nitke, ki so povezane v toliko src, toliko molitev toliko zahval, ostaneš brez besed. Ker živimo v težkih časih, je to lahko spodbuda vsem. Če ena bela nit lahko poveže toliko ljudi in naredi nekaj dobrega, lahko vsak okoli sebe poiščemo nekaj, kar bi nas Slovence lahko povezalo," je povedala Oblakova.

Prte je pred sveto mašo blagoslovil škof Glavan. Čipke, ki so delo pridnih rok, poleg prtov krasijo tudi tri mašne plašče.

Uvod v praznovanje 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj je bilo dan pred praznikom, torej 23. maja peš romanje, srečanje prijateljev Radia Ognjišče in slovesnost ob 38-tem večeru slovenskih krščanskih izročil. Po tem, ko je na Brezje iz Naklega, Tržiča, Vrbe in Lesc pes prišlo približno 200 romarjev, ki so molili za zdravje, za družine, kmete, delavce, šolnike, kulturnike, so se pred in v baziliki že zbirali romarji ter se v molitvah povezali z mnogimi zdomci in izseljenci. Več kot 1600 romarjev je najprej prisluhnilo nagovoru provinciala frančiškanov p. Staneta Zoreta in se nato po vasi z Layerjevo milostno podobo Marije Pomagaj ob litanijah zahvalilo za vse prejete milosti in hkrati prosilo za moč v vsakodnevnih preizkušnjah. Litanijam je sledila molitev rožnega venca s premišljevanji, ki jih je pripravila Berta Golob in so govorila tudi o preganjanju med in po drugi svetovni vojni. Opolnoči je bilo slovesno somaševanje letošnjih srebnomašnikov. „Marija Pomagaj je v našem vernem ljudstvu na izrazit način nadaljevala poslanstvo, ki ga je imela v občestvu prve Cerkve. Kakor so se učenci zbirali okoli Marije in molili v pričakovanju Svetega Duha, tako se naši ljudje zbirajo okoli nje v molitvi in v pričakovanju Božjih obiskanj s katerimi je Bog blagoslavljal naše ljudstvo,“ je v nagovoru po evangeliju dejal p. Stane Zore. Na že 38. večer slovenskih krščanskih izročil, ki je bil povezan tudi s srečanjem poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče je p. Zore še dejal, da so tisti, ki so zapustili domovino kljub temu ostali povezani z Marijo Pomagaj.

Romarji, ki so v prazničnih dneh pristopili pred 200 let staro podobo Marije Pomagaj, so bili iz različnih koncev domovine in tudi zunaj meja naše Slovenije. Prišli so s prošnjami in zahvalami.

Slovenija tako in drugače

Evropske volitve - dobili smo novih/starih 8

Konec 21-tega tedna je bil v znamenju evropske tekme. Slovenija je izvolila osem novih evropskih poslancev, kljub izjemno nizki volilni udeležbi je v Sloveniji slavila Evropska ljudske stranka s petimi mandati. Sicer je po odstotkih zmagala SDS, ki ji bodo v Evropskem parlamentu pripadli trije mandati. Sledi lista NSi in SLS z dvema, po enega evropskega poslanca pa so dobile liste Verjamem, DeSUS in SD. Volilna udeležba je bila s 24,1 odstotka najnižja doslej. SDS je dobila 24,9 odstotka glasov, NSi + SLS 16,5 odstotka, Verjamem 10,5 odstotka, DeSUS 8,2 odstotka, SD pa 8,1 odstotka glasov. Novi evropski poslanci bodo Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin (vsi SDS), Lojze Peterle in Franc Bogovič (NSi+SLS) ter Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (DeSUS) in Tanja Fajon (SD). Fajonova je s preferenčnimi glasovi prehitela nosilca liste SD in strankinega prvaka Igorja Lukšiča. Prvak SDS Janez Janša je ob izidih volitev izpostavil veliko razdrobljenost glasov med veliko število strank. Če se bo to zgodilo tudi na naslednjih državnozborskih volitvah, je namreč to slab obet za sestavljanje trdne vladne koalicije. Rešitev Janša vidi v spremembi volilnega sistema.

Za komentar na izid volitev smo vprašali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca: "Po drugi strani pa je dejstvo, da je tako rekoč pomladna koalicija zmagala, to je bilo pričakovano. To dejstvo je po mojem povezano po eni strani s tem, da je stranka SDS dejansko v zadnjem času pridobivala predvsem zaradi tega, ker je njen predsednik tako močno na udaru in ljudje čutijo, da je v tem pritisku na predsednika tudi veliko nejasnosti in pa tudi nepravičnosti, zato se seveda okrog stranke SDS ljudje mobilizirajo. Kar se tiče NSi in SLS je ta rezultat gotovo rezultat povezovanja med tema dvema strankama." V zvezi s položajem na levici pa je dr. Štuhec dejal, da so se tam glasovi zelo razpršili. "Slovensko telo je dalo jasno vedeti, da se tem novim levičarskim poizkusom cepljenja na levem političnem polu in liberalnem političnem polu ne piše dobro. Prepričan sem, da se bo sedaj na levem in liberalnem bloku zgodila močna mobilizacija v smeri združevanja pred državnozborskimi volitvami. Poleg tega je levi blok tudi ves čas gojil neko antievropsko miselnost, ki so jo v izdatni meri podpirali tudi uradni mediji, ki tako ali tako ves čas podpirajo predvsem levico in to antievropsko miselnost, kjer je veliko iracionalnosti in pa tudi veliko populističnega zavajanja ljudi."

Za sedanje vladne stranke pa rezultat evropskih volitev ni bil kaj prida. Nobena od njih, z izjemo DeSUS-a ni dobila svojega evropskega poslanca, še več, Državljanska lista je dobila le odstotek podpore, SD pa je iz dveh mandatov padla na enega. Temu so sledile že nekatere poteze. V nedeljo zvečer je najprej odstopil Gregor Virant, dan kasneje pa še Igor Lukšič. SD je že prevzel Dejan Židan, ki je še na večer evropskih volitev zatrjeval, da nima nobene ambicije prevzeti stranke, a dan kasneje pa je prevzem stranke utemeljil z besedami: "Biti predsednik ali poslovodeči v stranki, ki ima toliko pomembne zgodovine in tako pomembno funkcijo v državi, je nekaj zelo težkega."

Za odstop se je zaradi slabega volilnega rezultata odločil tudi predsednik zunajparlamentarne Zares Pavel Gantar.

Slab rezultat na volitvah vzpodbudil k povezovanju na levici

Po evropskih volitvah, na katerih so se glasovi za levosredinske stranke precej razpršili, prevladuje prepričanje, da se bodo te morale povezati, če želijo na naslednjih državnozborskih volitvah doseči boljši rezultat. Na eni strani sodelovanje napovedujeta SD in DeSUS, na drugi pa se o tem pogovarjajo Alenka Bratušek, Igor Šoltes in tudi Zares. Na ustanovnem kongresu Zavezništva Alenke Bratušek so tako izvolili vodstvo stranke, sprejeli njen statut in predstavili temeljne programske usmeritve za delo. Bratuškova, sicer nekdanja vodja PS, se je za ustanovitev stranke odločila potem, ko jo je Janković pred dobrim mesecem na kongresu premagal in prevzel vodenje takrat še največje parlamentarne in vladne stranke. PS se je razklala na pol. Tako se bodo nekdaj združeni na predčasnih volitvah pomerili vsak zase, tudi med sabo.

Zavezništvo Alenke Bratušek pa ni edino na levici. Za ponedeljek je pravnik Miro Cerar napovedal, da bo ustanovni kongres njegove stranke. Kot je zatrdil, je edini kandidat za predsednika. Dobil je tudi že nekaj namigov o koristnosti povezovanj, a vsaj do kongresa o tem ne želi govoriti. Po volitvah pa bodo povezovanja strank zaradi volilnega sistema neizogibna, trdi Cerar.

NSi in SLS v nadaljnje povezovanje?

Kljub temu, da sta NSi in SLS dosegli drugi rezultat na evropskih volitvah in je vsaki stranki pripadel po en mandat v Evropskem parlamentu pa vse le ni tako mirno. Podpredsednik NSi Aleš Hojs je na večer evropskih volitev izrazil razočaranje, da ga je s preferenčnimi glasovi prehitel predsednik SLS Franc Bogovič, ki je bil na listi zadnji, Hojs pa drugi. Kljub temu si v SLS želijo nadaljnjega sodelovanj z NSi. Kot je povedal vodja strankine poslanske skupine SLS Mihael Prevc so s skupnim nastopom z NSi na evropskih volitvah, ki jim je prinesel enega evropskega poslanca, zadovoljni, potrebo po povezovanju pa poudarjajo tudi za v prihodnje. V ta namen se z vodstvom NSi dogovarjajo za podpis predvolilnega sporazuma o povezovanju obeh strank po državnozborskih volitvah. Tudi v NSi, tako predsednica Ljudmila Novak ob predstavitvi strankinega programa pred predčasnimi volitvami, vrat za morebitno sodelovanje ne zapirajo. "Program ni demagoški in prinaša rešitve za slovenske probleme. Temelji na načelih krščansko demokratske ekonomske politike oz. na principih socialno tržnega gospodarstva – ustvarjalnem posamezniku, pravični družbi, svobodi in varnosti. Za krščansko demokracijo je značilno, da v ospredje postavlja posameznika, ki je svoboden, ustvarjalen in svoje potrebe uresničuje z delom, država pa mu za to udejstvovanje zagotavlja ustrezne pogoje. Več kot bo uspešnih posameznikov, boljše bo gospodarstvo in bolj uspešna bo Slovenija. Program NSi pa je tudi socialno naravnan, saj menimo, da je za posameznike, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo ustrezno poskrbeti sami zase, to dolžna storiti država," je ob predstavitvi programa povedala Novakova.

Išči, išči, pa boš ...

Rek, "Išči, išči pa boš našel" pa nikakor ne drži za nepovezanega poslanca Ivana Vogrina. Ta je minuli teden uprizoril pravo telenovelo. Z napovedjo mandatarja, iskrenjem podpisov podpore zanj je prišel na dan s predlogom za mandatarja. To je v sredo, a le za kratek čas, postal ekonomist dr. Dušan Radonjič. Verjel je Vogrinu, ki je sprva govoril, da ima 16 glasov podpore, nato jih je našel le 11, a nekaj pred polnočjo, ko se je iztekel 14-dnevni rok za vlaganje kandidatur za mandatarja klavno priznal: "Podpisov mi ni uspelo zbrati."

S tem, da ni mandatarja se je že seznanil državni zbor, ki sedaj čaka na morebitni tretji krog, ko lahko mandatarja izvolijo z navadno večino. A tej možnosti so se odpovedale že vse poslanske skupine tako, da bo po seznanitvi, da te možnosti ne bo izkoristil nihče predsednik države končno lahko razpustil državni zbor in razpisal predčasne volitve. Te bi lahko bile po nekaterih napovedih že 13. julija. Vlada s polnimi pooblastili bi s svojim delom lahko začela septembra ali najkasneje oktobra.

Politika sešteva, Zavod za zaposlovanja pa prišteva

Medtem, ko so politiki iskali mandatarja in podpise zanj ter se preštevali v svojih vrstah pa so na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti prišteli več kot 1000 delavcev AHA Mure. Ti so minuli teden prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi. To je že drugi stečaj Mure v petih letih. Kljub izdatni državni pomoči, posojilom državne banke - vsega skupaj za 13 milijonov evrov - ni šlo. Delavci bodo po prijavi na zavodu za zaposlovanje iz jamstvenega sklada dobili plače, ki niso bile izplačane, nadomestilo za dopust, ki ga niso izkoristili, in odpravnino. Predsednico sindikata delavcev AHA Mura Jolanko Horvat smo povprašali, od koga bodo terjali odgovornost. Dejala je da od davčne uprave, pristojnih organov ter vodstva AHA Mure.

Nekoč velika in uspešna tovarna Mura je leta 2009 končala v stečaju. Avgusta 2011 jo je z državno pomočjo kupila Mojca Lukančič skupaj s partnerjem, a se je pred tednom dni zgodba začela krhati, ko se je zaradi prezadolženosti začel že drugi stečaj. Stečajni upravitelj Aha Mure Stevo Radovanović je tako 1077 delavcem od 1138 izročil odpovedi pogodb o zaposlitvi.

Dobili smo jo - popolno KPK

Predsednik republike Borut Pahor je za nova namestnika predsednika KPK Borisa Štefaneca imenoval doktorja ekonomskih znanosti Igorja Lambergerja ter filozofinjo in pedagoginjo Almo Maruško Sedlar. Pahor je izrazil prepričanje, da Slovenija dobiva senat KPK, ki bo izpolnil pričakovanja ljudi glede pregona korupcije.

Kje so naše banke?

Najprej poglejmo k bankam. Svet Banke Slovenije je ocenil, da se je gospodarsko okrevanje nadaljevalo tudi v prvem četrtletju letos, rast pa še naprej poganja izvoz. Svet je obravnaval tudi majsko poročilo o finančni stabilnosti in ugotovil, da se razmere v bančnem sistemu po začeti sanaciji izboljšujejo. Spet se krepi tudi zaupanje v banke. Sicer pa najnovejše poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank pokazalo, da so slovenske banke v prvih treh mesecih letos ustvarile 57,4 milijona evrov dobička po davkih, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 4,1 milijona evrov.

In kako je s cenami? V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja na mesečni ravni zvišale za 0,6 odstotka. Letna rast cen je bila 0,7-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa 1,2-odstotna, je objavil državni statistični urad. K mesečni inflaciji so največ prispevale višje cene sadja, na letni ravni pa so se najbolj podražile - po vladnem dvigu trošarin - alkoholne pijače in tobak ter prevoz in gostinske in nastanitvene storitve.

Podjetniki: Slovensko poslovno okolje je še vedno polno ovir

Da je slovensko poslovno okolje še vedno polno ovir pa je v Portorožu na kongresu podjetnikov Slovenije opozoril predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Med ovirami je izpostavil visoke davke, administrativne ovire in težavnost pri dostopu do kreditov. Ob tem je Meh prihajajočo vlado pozval, da podjetnikom poda roko ter da skupaj ustvarijo uspešno Slovenijo. Med potrebnimi kratkoročnimi ukrepi je vodja organizacije kongresa Miran Lampret navedel nižje davke, zmanjšanje birokratskih bremen, sprostitev bančnega krča ter bolj fleksibilno delovno zakonodajo, med dolgoročnimi pa vnos podjetniškega duha.

Slovensko sodstvo je pristransko in politično skorumpirano

Pobudniki Majniške deklaracije 2014 so ustanovili odbor za preprečevanje pravosodnih zlorab, ki bo opozarjal na vse oblike zlorab pravne države za politične ali druge namene. Član odbora Vasko Simoniti je ob tem povedal, da je sodstvo pristransko in politično skorumpirano, zato si bodo prizadevali za vzpostavitev pravne države. Človekove pravice in temeljne svoboščine se po prepričanju pobudnikov za ustanovitev odbora v polnosti ne uresničujejo ali celo kršijo, tako s strani dela sodne kot tudi izvršne veje oblasti, ki sodstvo zlorablja za svoje interese ali ohranjanje privilegijev. Simoniti je poudaril, da sodišča uporabljajo diskreditacijo in na podlagi domnev obtožijo posameznike, kar je zanj nesprejemljivo. Ob tem je še izpostavil, da je potrebna ničelna toleranca do politične korupcije sodstva ter Komisije za preprečevanje korupcije.

Kam sodijo totalitarni simboli?

Sodni svet je zvezi s spornimi fotografijami predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesne Pavlič Pivk sprejel stališče, da mora sodnik upoštevati, kako javnost doživlja okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v njegovo objektivno nepristranskost, so sporočili s sveta. Pavlič Pivkova na fotografijah, ki so zaokrožile v javnosti nosi oblačila s simboli nekdanjega režima. Fotografije so sicer nastale na zabavi leta 2008 ob deseti obletnici skupine Ikos Band, na kateri je bila tudi Pavlič Pivkova. Sodni svet je do opredelitve do ravnanja Pavlič Pivkove pozvala SDS. V Društvu Evropska Slovenija izražajo ogorčenje in javni protest nad nevzdržnim ravnanjem Sodnega sveta Republike Slovenije. "Le-ta se je na pojavljanje predsednice okrajnega sodišča v Ljubljani s titovko na glavi, vihteč zastavo nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, sicer na zasebni zabavi, odzval z golim opominom, utemeljenim z povsem razvodenelo in brezvsebinsko obrazložitvijo: »da mora sodnik upoštevati, kako javnost doživlja okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi objektivni nepristranskosti.« V primeru pojavljanja predsednice okrajnega sodišča prestolnice slovenske države odete v simbole nekdanje jugoslovanske države, pa čeprav na zasebni zabavi, prvenstveno ne gre za kršitev videza sodnikove objektivne nepristranskosti niti za majanje neodvisnosti sodstva. Gre za ravnanje, ki je popolnoma nevredno institucionalnega akterja, ki predseduje nekemu sodišču; ki je popolnoma v nasprotju s standardi Evropske unije, Sveta Evrope in ki primarno nasprotuje duhu slovenske ustave ter načelom pravne in demokratične države. Še posebej v slovenskem kontekstu pa tako ravnanje krši tudi človekovo dostojanstvo vseh tistih, ki so bili brezpravno pobiti in trpinčeni s strani režima, ki se je kitil z istimi simboli kot predsednica sodišča," so zapisali v Društvu Evropska Slovenija.

Sanacija po žledu se nadaljuje

Žled je povzročil 429 milijonov evrov škode, državni proračun za leto 2014 pa je za ta namen predvidel slabih 26 milijonov, je na posvetu o žledolomu poudaril državni sekretar na obrambnem ministrstvu Zoran Klemenčič. Po njegovem bi zato morala država razmisliti o ustanovitvi posebnih rizičnih skladov za odpravo posledic naravnih nesreč. V okviru sanacije po žledolomu, ki je poškodoval polovico slovenskih gozdov, pa so doslej pospravili približno četrtino iglavcev, katerih les je zaradi varstva gozdov in morebitne škode zaradi napada podlubnikov najbolj kritičen. Zavod za gozdove tudi išče načine za hitrejšo prodajo lesa, je povedal vršilec dolžnosti direktorja zavoda Damjan Oražem.

Družba in kultura

V torek si je bilo mogoče na Televiziji Slovenija ogledati dokumentarec Jožeta Možine, s katerim je odstiral šokantna ozadja razvpite afere Depala vas iz leta 1994, ki je bila povod za obračun z vrhom slovenske pomladi in restavracijo centrov moči iz dobe komunizma. Avtor Možina nas je z dokumentirano pripovedjo vodil na sled akterjev, naročnikov in skrivnostne vloge, ki jo je imel v zaroti uvožen agent jugoslovanske armade.

Usoda založbe Mladinske knjige potem, ko družba Učila International ni poravnala kupnine za kupljene delnice, ostaja neznana. Banki prodajalki nadaljnjih korakov ne komentirata, v Učilih pričakujejo vrnitev polmilijonske are. Iz agencije za varstvo konkurence pa so sporočili, da priglasitev koncentracije ni bila popolna.

Sedmi festival sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi bo med 4. in 8. junijem zavzel pet mest. Osrednje prizorišče bo letni vrt Hostla Celica v Ljubljani, festival pa se bo selil še v Koper, Kranj, Maribor in na Ptuj. Po besedah umetniškega vodje festivala Janeza Dovča želijo letos opozoriti na mlajše generacije glasbenikov.

Za vpis v srednje šole za šolsko leto 2014/2015 se je prijavilo 18.168 kandidatov (lani 17.998), v prenosnem roku pa je svojo prijavo preneslo 726 kandidatov. Vpis bo omejen na 29 javnih šolah in dveh zasebnih šolah, zato se bo moralo izbirnega postopka udeležiti skoraj 22 odstotkov kandidatov.

Šport

Slovenski telovadec Sašo Bertoncelj je v finalu na evropskem prvenstvu v Sofiji na konju z ročaji po izjemno lepo izvedeni sestavi s težavnostjo 16,500 točke z oceno 15,466 osvojil bronasto kolajno. Zmagal je Britanec Max Whitlock (16,166) pred Madžarom Krisztianom Berkijem (15,633).

Slovenska odbojkarska reprezentanca je v zadnji tekmi drugega turnirja kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Ljubljani premagala Latvijo s 3:0. Slovenci so osvojili drugo mesto v skupini A in s tem pot v dodatne kvalifikacije, Poljaki pa so po dveh turnirjih končali na vrhu te skupine.

Nogometaši v Prvi ligi Telekom Slovenije so po 36 odigranih krogih končali sezono 2013/14. Že pred časom si je naslov prvaka, skupno 12., zagotovil Maribor, drugo mesto so si dokončno zagotovili nogometaši Luke Koper, tretje pa velenjski Rudar. Mariborčani so si kot slovenski državni prvak priigrali pravico igranja v kvalifikacijah za ligo prvakov, Koprčani, Velenjčani in pokalni prvaki Novogoričani pa bodo igrali v kvalifikacijah za evropsko ligo.