Pregled domačih dogodkov, od 9. - 16. 5. 2014

Slovenija | 17.05.2014, 12:09 Marta Jerebič

V tokratnem pregledu domačih dogodkov osvetljujemo Pahorjeve razloge, zakaj se zavzema za julijski rok predčasnih volitev. Med cerkvenimi dogodki se spominjamo maše, ki jo je ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo v Vitanju daroval apostolski nuncij v Sloveniji, in pa predstavitve knjige z naslovom „Marija Pomagaj - Milostna podoba na Brezjah“. Minuli teden je bil bogat tudi v dogodkih s področja družbe in kulture. Omenimo odprtje Lazarjevega doma v Murski Soboti, srečanje družin Aninega sklada, sklepno prireditev Slomškovega bralnega priznanja in jubilejni 10. Marijafest.

POLITIKA

Medtem ko je kampanja za evropske volitve v odločilni fazi, se Slovenija ukvarja tudi z vprašanjem, kdaj bi bile predčasne volitve v naši državi najprimernejše. Predsednik republike Borut Pahor je državni zbor v četrtek seznanil, da ne bo predlagal novega mandatarja za sestavo vlade. S tem je bistveno skrajšal čas namenjen temu. Sedaj imajo poslanci oziroma poslanske skupine 14 oziroma 16 dni časa, da kandidata najdejo sami. Če ga ne bodo, bomo šli julija ali najpozneje avgusta na predčasne parlamentarne volitve. Pravniki so si enotni, da je avgust neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil oz. volitev, zato se Pahor zavzema za julijski rok. Odlaganje volitev do poznega septembra bi bilo po njegovih besedah za državo slabo, saj bi vlado dobili šele konec leta. »Odlaganje volitev na pozni september bi pripeljalo do nove vlade tam v nekem času pred božičem. Zdaj si pa predstavljajte. Vlada je odstopila maja – maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november. Toliko časa brez vlade? Brez opravljanja pooblastil? Mislim, da to ni dobra rešitev.«

Nekateri poslanci sicer menijo, da bi volitve morale biti septembra. Nepovezani poslanec Brane Golubovič: »Predlog je, da predsednik po 14-dnevnem roku in 48 roku razpusti parlament, vendar na dan 15. julij. In volitve se izvedejo v 60-ih dneh, na nedeljo 14. septembra.«

A Pahor odgovarja: »Da bi pa zavestno podaljšal rok, v katerem ne bi razpustil parlamenta, in ga utemeljeval z najbolj odkritosrčnimi razlogi, bi storil nekaj, kar bi bil nedopusten precedens za ravnanje predsednika republike.«

Pahorju so vodje poslanskih skupin nedvoumno sporočili, da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati. Odprto možnost, da bi koga podprli, so izrazili le v Pozitivni Sloveniji. Zoran Janković: »Če bo prišlo pravo ime, kompetentno ime, ime, ki bi lahko dobilo široko podporo, bomo o njem resno razmislili.«

Predlog za mandatarja bi, če ta ne bi bil izvoljen, postopke zavlekel le za sedem dni.

Večina strank sicer zatrjuje, da si želi čim prejšnjih volitev, le za Jankovića poletni čas volitev ni sprejemljiv in kot omenjeno za nekatere posamezne poslance.

Nekateri naj bi zato v upanju na septembrske volitve računali na uspeh ustavne presoje odloka o razpisu volitev, ki sta ga napovedali zunajparlamentarni stranki Solidarnost in Združena levica. Sopredsednik stranke Solidarnost Uroš Lubej: »Če se bo predsednik odločil, da volitve razpiše sredi poletja, bomo vsekakor šli na ustavno sodišče zaščititi volilno pravico.«

V SDS pravijo, da ne bodo oteževali postopkov do predčasnih volitev. Vodja poslancev Jože Tanko pa je Pahorju ob tem pojasnil: »V poslanski skupini nismo za to, da se skrajšujejo roki.«

Za Novo Slovenijo so sprejemljivi vsi julijski datumi, ki so na razpolago, je povedal vodja poslancev te stranke Matej Tonin: »Ker se nam zdi pomembno, da do predčasnih volitev pride v juliju. Ker s tem tudi izkoristimo avgust, ki je sicer politično mrtev mesec. Na ta način pa bi lahko avgust koristno uporabili za sestavljanje vladne koalicije in za popolnjevanje vladnih vrst.«

Tudi vodja poslancev SLS Mihael Prevc nima nič proti volitvam v juliju. Ustavna presoja odloka o razpisu volitev pa po njegovem mnenju ne bo uspešna.

Medtem ko tudi v Gospodarski zbornici menijo, da trenutne gospodarske razmere v naši državi ne dopuščajo čakanja na novo vlado, ekonomist Bernard Brščič meni, da je Slovenija s sklenitvijo vlade Alenke Bratušek dosegla dno. "Dno v vseh pogledih - gospodarskem, pravnem in nenazadnje moralnem." Brščič je poudaril, da prihodnost, kakršnakoli že bo, mora biti boljša. "Gospodarski kazalci slabši, kot smo jih beležili v zadnjem letu, skoraj ne morejo biti." Prepričan je, da bo v Sloveniji kmalu prišlo do rahlega okrevanja, a bo to posledica precej dobrih razmer v poslovnem okolju, v katerem deluje. "Žalibog dobrih razmer ne moremo pripisati notranjim dejavnikom. Domače povpraševanje k rahli rasti ne bo prispevalo, prav tako se razmere na polju naložb ne izboljšujejo. Slovenija torej jadra na tujem vetru." Brščič zato upa, da bodo predčasne parlamentarne volitve prinesle politične spremembe in stabilno vlado, ki bo sposobna izvesti nujen preobrat v ekonomski politiki.

Omenimo še to, da se je Državni zbor v sredo seznanil z odstopom člana poslanske skupine nepovezanih poslancev Petra Vilfana. O nepreklicnem odstopu s poslanske funkcije je Vilfan obvestil predsednika parlamenta Janka Vebra po tem, ko je v soboto vinjen zakrivil prometno nesrečo. V poslanskih klopeh naj bi ga nadomestila Alenka Lampe, ki pa namerava delovati v poslanski skupini PS.

CERKEV

V Vitanju je prejšnji petek potekala osrednja državna slovesnost ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pred tem je bila v tamkajšnji cerkvi Matere Božje na Hriberci sveta maša za domovino, ki jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz. Nuncij je v pridigi opozoril, da je danes najbolj zaskrbljujoče to, da postaja Evropa vedno manj občutljiva na Evangeljsko sporočilo, sporočilo upanja. „Vemo, da v uradnih dokumentih v Evropi nočejo priznati, da ima Evropa krščanske korenine. A za nas kristjane mora biti pomembno preveriti, kako mi živimo Evangelij, kako mi prenašamo vero na prihodnje rodove. Smo priča Evangeljskega upanja?“ Nuncij Juliusz Janusz je opozoril tudi na razmere v Ukrajini, v Siriji in nasilje v Afriki, ob tem pa dodal: „Tudi tukajšnja družba ni brez napetosti in zaskrbljeno gleda na prihodnost. Da bi gledali na prihodnost z večjim optimizmom, se moramo pri svetnikih učiti živeti bolj preprosto življenje.“ Za zgled je postavil sv. Janeza XXIII. in sv. Janeza Pavla II.Nunciju sta se ob oltarju pridružila še predsednik in podpredsednik slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan in celjski škof Stanislav Lipovšek.

V pripravi na slovesno obhajanje 200-letnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj so v torek na Brezjah predstavili knjigo in razstavo z naslovom „Marija Pomagaj - Milostna podoba na Brezjah“. Rektor brezjanske bazilike p. dr. Robert Bahčič: »S to publikacijo smo hoteli dodati tisto, kar je manjkalo prvemu zborniku, ki je nastal leta 2000. Tu smo hoteli narediti publikacijo, ki bo dostopna širšemu krogu ljudi. In da bi zares ob tej priliki, ko praznujemo 200 let, predstavili, kaj Marija Pomagaj predstavlja nam Slovencem doma in po svetu. In pa tudi vse, kar se je dogajalo na Brezjah skozi to zgodovino 200 let.« Knjigo so napisali strokovnjaki pod vodstvom zgodovinarja Jožeta Dežmana, ki je o Brezjah in Mariji Pomagaj dejal: »To je slovenska nacionalna Marija, tukaj je največje slovensko duhovno zdravilišče in tukaj je prostor, kjer je simbolna srčika slovenstva.« Knjigo je izdala založba Družina.

Na Brezjah je prejšnjo soboto potekalo vseslovensko romanje gasilcev. Vabilu so se odzvala prostovoljna gasilska društva iz vse Slovenije, od Štajerske do Dolenjske. Sveto mašo je daroval Ciril Kocbek, župnik v Zgornji Kungoti, obenem pa tudi zavzet gasilec. V pridigi je med drugim poudaril, da toliko bogastva, kot ga je danes, še ni bilo. Na drugi strani pa je na pretek novih oblik družbenega in duševnega zasužnjevanja. Od tu povabilo gasilcem: »Tu smo tudi mi poklicani, da prinašamo v to družbo in v ta svet, in da pomagamo, in tako ustvarjamo vselje in upanje za prihodnost.« Po sveti maši sta župnik Ciril Kocbek in gvardijan frančiškanskega samostana Brezje, p. Robert Bahčič, pred baziliko blagoslovila gasilska vozila in približno 1000 navzočih romarjev.

DRUŽBA IN KULTURA

V Šentjakobu ob Savi je prejšnjo soboto potekalo tradicionalno srečanje družin Aninega sklada tokrat pod geslom „Dajem, delim, sprejemam!“ »Saj ne delimo samo materialne dobrine. Delimo vse, delimo objem, veselje, žalost, razočaranje. Nekateri imajo glede sprejemanja zadrego. Mislijo, da bodo drugi misli, da sem najbolj reven. Ni res. Ne gre samo za sprejemanje materialnih dobrin, ampak tudi za sprejemanje: jaz sprejmem tebe takšnega, kakršen si,« je povedala predsednica Uprave Aninega sklada Marija Šterbenc. O vzgoji otrok sta spregovorila logopedinja Simona Levc in specialni pedagog Marko Juhant, ki je dejal, da je eden prvih nasvetov pri vzgoji pogled nazaj:»Takrat, ko starši ne vemo, kako ravnati, je dobro pogledati v svoje otroštvo zato, ker so bile stvari veliko bolj jasne kot so danes. Danes vlada zmeda. Zmeda informacij, češ to je moderno, to je popularno in podobno. Kako so ravnali starši pa je tisto, kar nam dosti pove.« Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval predsednik strokovno nadzornega sveta Aninega sklada p. Stane Zore.

Medtem, ko so se v Mariboru v četrtek spomnili 4. obletnice delovanja Ljudske kuhinje »Betlehem«, ki deluje pod okriljem Nadškofijske karitas Maribor, pa so v sredo v prostorih murskosoboške škofije odprli in blagoslovili Lazarjev dom. Gre za projekt, ki bo vključeval več dejavnosti za celovito pomoč najbolj ogroženim v Prekmurju. Generalni tajnik škofijske Karitas Jože Kociper: "Na začetku smo zastavili štiri programe. Prvi program je tako imenovana Ljudska kuhinja, kjer bi zagotovili vsaj en topel obrok na dan ljudem, ki si tega ne morejo privoščiti. Potem je zdravnik za tiste, ki nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, tukaj bo tudi pisarna oziroma svetovalnica za ljudi, ki so zasvojeni od nedovoljenih drog in imamo higienski program. Kasneje se bodo razvili še drugi podporni programi." Odprtje Lazarjevega doma, ki ga je blagoslovil škof Peter Štumpf, so podprli tudi Mestna občina Murska Sobota, tamkajšnji Center za socialno delo in številne druge nevladne organizacije.

Na Ponikvi je v soboto potekala sklepna prireditev Slomškovega bralnega priznanja. Ta želi tako otroke kot odrasle spodbujati k branju literarno kakovostnih knjig z duhovno, versko oziroma krščansko ali splošno etično tematiko. Dogodka, ki ga je organiziral Slovenski katehetski urad, Celjska Mohorjeva družba in župnija Ponikva, se je udeležilo približno 350 otrok s svojimi starši, animatorji, katehisti in katehistinjami. »Najprej smo sodelujočim, še posebej najbolj zvestim bralcem, podelili priznanja in si ogledali predstavo, ki so jo pripravili otroci iz župnije Ljutomer, nato pa smo se podali na iskanje Slomškovega zaklada ter se preizkusili v številnih knjižnih zankah in ugankah,« je povedala strokovna sodelavka Slovenskega katehetskega urada, s. Magda Burger. V Slomškovo bralno priznanje je sicer letos vključenih več kot 100 župnij oziroma okrog 3200 bralcev - večinoma osnovnošolcev, pa tudi nekaj odraslih skupin.

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori pa je bila v soboto prizorišče 10. mednarodnega Marijafesta. Nastopilo je deset izvajalcev s skladbami, vsebinsko posvečenimi Materi Božji. Poslušalce v baziliki in pred radijskimi sprejemniki je najbolj prepričala pesem z naslovom Mati ljubezni, ki jo je prepevala Frančiškova mladina Nazarje. Gre za pet fantov in sedem deklet, ki so vtise po zmagi strnili v naslednje besede: „Nismo pričakovali. Mi smo šli z žarom, da pričujemo za Boga in predvsem za Marijo, ne pa za to, da bi zmagali. Toda, če je bila pesem ljudem všeč, hvala Bogu!“

Za konec dodajmo še to, da je na popevki Evrovizije, ki je prejšnjo soboto potekala na Danskem, zmagala Avstrija. Naša predstavnica Tinkara Kovač je kljub odličnemu nastopu končala na predzadnjem mestu.

ŠPORT

Nogometaši Maribora so dvanajstič postali državni prvaki. Štajerci so si naslov zagotovili po torkovi zmagi dva kroga pred koncem prvenstva proti Triglavu. Slavili so z 2:1. Maribor je z 12 državnimi naslovi daleč najuspešnejši slovenski nogometni klub. Olimpija jih ima štiri, prav tako Gorica, dva imajo Domžale, enega pa Koper.

Z regato za kolajne se je prejšnjo soboto končalo evropsko prvenstvo jadralnega razreda finn, na katerem sta poleg vseh najboljših svetovnih jadralcev nastopila tudi Slovenca Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec. Najuspešnejši slovenski jadralec vseh časov Žbogar je prvenstvo zaključil na drugem mestu, kar so njegove tretje zaporedne stopničke na EP.