Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marta JerebičMarta Jerebič
Otroci so pomagali napraviti cvetno butarico (foto: Arhiv slovenske župnije v Mannheimu)
Otroci so pomagali napraviti cvetno butarico

Slovenska butarica in navijanje za nogometašice

| 15.04.2014, 14:25 Matjaž Merljak

Rojaki iz Mannheima - predvsem otroci - so se na cvetno nedeljo pri dopolnilnem pouku slovenščine pripravljali tudi z izdelavo butarice. Pred dnevi so vidno navijali na ženski nogometni tekmi med Slovenijo in Nemčijo, pripravljajo pa se na praznovanje zlatega jubileja slovenske župnije.

Slovenska butarica

Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture je v Mannheimu v dveh delih: med tednom v prostorih nemške šole v Neuhermsheimu za večje učence ter ob sobotah za mlajše in predšolske. Iznajdljiva in požrtvovalna učiteljica dr. Mira Delavec pripravi za vsako starostno skupino primeren šolski program, najmlajšim pa slovenski jezik posreduje predvsem z igro, pri kateri se naučijo marsikatero slovensko besedo. Poleg spoznavanja slovenščine pa jih letni dobi primerno spoznava tudi s slovensko kulturo. Za pusta so se spoznali s kurenti in slovenskim kurentovanjem, pred veliko nočjo so z njeno pomočjo in župnika Janeza delali in uspeli narediti butarico za cvetno nedeljo.

Otroci iz Mannheima in učiteljica s cvetno butarico
Otroci iz Mannheima in učiteljica s cvetno butarico © Arhiv slovenske župnije v Mannheimu
Ker v Nemčiji živeči Slovenci izhajamo iz vseh slovenskih pokrajin, se moramo odrasli in otroci naučiti tudi različnih izrazov za marsikatero stvar, tudi za cvetno butarico: na Štajerskem presmec, v Prekmurju presnec ali šop, v Ribniški dolini enostavno žegen, na Dolenjskem ponekod tudi kravji žegen, celo za Gorenjsko nismo vedeli, da tam ne pravijo butarica, ampak beganica, v Zgornjesavski dolini prajtl, v Beli Krajini pa drenek.

V Ribniški dolini se med šibami, predno se jih poveže v butarico, naredi nekakšno gnezdo, kamor se da suho sadje in če je še ostalo kako manjše jabolko. Tako ni samo »kravji žegen«, ampak so tudi otroci deležni še zadnjega sadja od lanske letine, ki blagoslovljeno še bolj tekne. Mi smo dali samo suho sadje, ker smo imeli predebela jabolka.

Največ preglavic je otrokom povzročila pomaranča, ki se jo po gorenjski navadi priveže zunaj, da se vidi. Treba je bilo splesti mrežo okoli pomaranče, ki pa se je večkrat razkopala in pomaranča padla ven. Končno je le uspelo pomarančo dovolj trdno povezati, da je varno visela na butarici. V cerkev so jo odnesle Klenkove tri hčerke.

_Navijači iz Mannheima smo navijali za Slovenijo
_Navijači iz Mannheima smo navijali za Slovenijo © Arhiv slovenske župnije v Mannheimu

Navijanje za nogometašice

V četrtek, 10. aprila, je bila nogometna ženska tekma med Nemčijo in Slovenijo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Nogometna zveza Slovenije nam je s pomočjo Matjaža Mraka z veleposlaništva v Berlinu ponudila brezplačne vstopnice. Kar štirideset se nas je zbralo iz Mannheima in Heidelberga, pa še okrog deset iz Frankfurta.

Slovenke so požrtvovalno tekale po igrišču
Slovenke so požrtvovalno tekale po igrišču © Arhiv slovenske župnije v Mannheimu
Slovenke so sicer pričakovano izgubile, saj so Nemke svetovne prvakinje, že trideset let pa imajo močno ligo. Toda Slovenke so se jim dobro upirale in so Nemke uspele dati samo štiri gole, upale pa so verjetno, da jih bodo dale več kot deset. Mala skupina slovenskih navijačev, večina nevajena vpitja na tekmah, ni bila dosti slišna, pa še Nemci so se pomešali med nas. Zelo pa so bile opazne slovenske zastave, velike, ki smo jih raztegnili in male, s katerimi smo mahali. Po tekmi smo šli še v hotel, kjer so bile nastanjene nogometašice in jih pričakali, da so prišle iz stadiona. Na žalost jih mnogi zaradi majhnih otrok niso mogli pričakati in so prej odšli domov. Kar nas je vztrajalo, smo se z nogometašicami srečali, izvedeli marsikaj zanimivega in se na koncu skupaj fotografirali.

Vabilo v Speyer

Letos praznuje slovenska župnija v Mannheimu zlati jubilej. Praznovali bomo večkrat, saj imamo več podružnic, ki so daleč narazen. Prvo praznovanje bo 25. maja v Speyerju v tamkajšnji stolnici, ki je obenem tisoč let stara Marijina božja pot. Zato ji Nemci rečejo kar »Mariendom«. Vsako leto tamkajšnji škof povabi na romanje vseh vernikov z nenemškim materinim jezikom.

Čeprav nas je bolj malo, bomo Slovenci v počastitev petdesetletnice naše župnije imeli glavno besedo pri maši in po maši s kratko predstavitvijo slovenske kulture z narodno glasbo, petjem in plesi ter pokušino slovenskih dobrot.

Že sama starodavna cerkev, ena največjih na svetu, je vredna obiska, v njej so pokopani nemški cesarji, v mestu je pa tudi tehnični muzej vozil in letal. Tudi v bližnji okolici je marsikaj zanimivega.

Lepo vabimo tudi koga iz Slovenije, ki rad potuje in se ne boji dolge poti. Zelo so zaželjene narodne noše. Tako bi nas bi bilo več in bi bili Slovenci bolj opazni.

Maša se bo začela ob 10. uri. Lepo vabljeni!

Vratarka na tleh, Nemke nekaznovano dale gol
Vratarka na tleh, Nemke nekaznovano dale gol © Arhiv slovenske župnije v Mannheimu

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.