Pregled domačih dogodkov od 25. aprila do 2. maja 2014

Slovenija | 03.05.2014, 14:16

Pričakovali bi, da bo zadnji teden zaradi prvomajskih praznikov in šolskih počitnic bolj umirjen, a še zdaleč ni bilo tako. V senci politične negotovosti, ki je zajela državo po kongresu PS, na katerem je vodenje do pred dnevi največje vladne stranke znova prevzel ljubljanski župan Zoran Janković, so minili tradicionalni kresovi, zborovanja, ki so jih ob prazniku dela pripravili sindikati, in ostala prvomajska srečanja. Predčasne parlamentarne volitve so namreč le še vprašanje časa. Za nameček je udarila še odločitev višjega sodišča v Ljubljani, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria. Ta je tako postala pravnomočna - Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič bodo morali za zapahe. Vsi trije so že napovedali, da bodo posegli po izrednih pravnih sredstvih. V tako napetem ozračju smo se spomnili desete obletnice priključitve naše države veliki družini evropskih narodov. A dani so nam bili tudi milostni trenutki. Med drugim smo se povezali v molitvi pred slovesno razglasitvijo papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. za svetnika.

Politika

Pred kongresom PS 25. aprila ni bilo mogoče napovedati, kdo bo dobil tekmo za predsedniški položaj v stranki. Zdaj je jasno. Premierko Alenko Bratušek, ki je PS vodila kot vršilka dolžnosti, je premagal strankin ustanovitelj in njen prvi predsednik Zoran Janković, ki je to funkcijo zamrznil po objavi poročila protikorupcijske komisije pred več kot letom dni. Za Bratuškovo je glasovalo 338, za Jankovića 422 članov PS, kar kaže, da je stranka močno razdeljena. To sta nato potrdili srečanji premierke in Jankovića s poslanci in člani sveta PS, na katerih sta z njimi ločeno razpravljala o tem, kako naprej. Da je šla stranka na dvoje, je postalo še bolj očitno po izstopu Bratuškove iz PS, sledila ji je približno polovica strankinih poslancev, ministra Metod Dragonja in Roman Jakič ter državna sekretarja Jernej Pavlič in Matija Sevšek. Že takoj po kongresu je iz PS izstopila državna sekretarka Tamara Vonta. Bratuškova je podporo v stranki povezovala z nadaljnjim vodenjem vlade, a svoje odločitve o morebitnem odstopu z mesta premierke v nasprotju s pričakovanji ni sporočila takoj. Janković jo je pozval, naj ostane na čelu vlade. Predsednik države Borut Pahor, ki se je o nastalem položaju že pogovarjal z njo, je poudaril, da mora vlada oceniti, ali v spremenjenih okoliščinah lahko uspešno nadaljuje svoje delo. "Voditi državo je smiselno samo v primeru, če obstaja utemeljena ocena, da je vlada in potrebna politična večina v državnem zboru sposobna sprejemati ukrepe, praktične in strukturne, za izboljšanje gospodarskega in družbenega položaja države in ljudi." Pahor je prepričan, da so v tem trenutku najbolj razumne in smiselne predčasne parlamentarne volitve. "To bi sicer zaradi omejenih pooblastil vlade začasno prekinilo aktivno ukrepanje na finančnem, gospodarskem in socialnem področju, kjer so problemi in izzivi največji. Vendar je v celoti vzeto to manjša politična in siceršnja škoda kot podaljševanje negotovosti, nepredvidljivosti in skrajno omejenih možnosti za resnejše, potrebne, a skoraj praviloma nepopularne odločitve." Zahtevo po predčasnih parlamentarnih volitvah so sprožile tudi koalicijske partnerice SD, DeSUS in DL, kot najboljšo rešitev jih vidijo tudi v opozicijskih SDS, N.Si in SLS, pri čemer v SDS omenjajo še spremembo volilnega sistema.

Predčasne parlamentarne volitve v Sloveniji so torej dejstvo. Bratuškova je predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin v pismu pozvala, naj se opredelijo do datuma. Če bi jih želeli izpeljati julija, bi morala premierka odstopiti do ponedeljka. To bo, kot je napovedala po današnjem izrednem koalicijskem sestanju, do takrat tudi storila. Možnost predčasnih parlamentarnih volitev še pred poletjem tako ostaja. "Včasih se je treba ločiti, da bi razločili dobro od slabega. In včasih je treba oditi, da bi šli naprej močnejši," je med drugim dejala na Javorovici nad Šentjernejem, kjer se je 1. maja udeležila tradicionalnega srečanja ob mednarodnem prazniku dela.

Dogajanje je za naš radio med drugim komentiral publicist Bernard Nežmah. Po njegovem smo priča čistemu strankarskemu spopadu pred volitvami, temu, kdo si bo zagotovil boljše izhodišče. Razpad PS ga spominja na razpad LDS, iz katerega je nato izšla stranka Zares. Ustanovitev nove poslanske skupine po nekaterih izstopih iz PS po Nežmahovem prepričanju za samo delovanje državnega zbora nima nikakršnega vpliva. Kot pravi, je zdaj samo vprašanje, ali bodo pri svojih besedah vztrajali Gregor Virant, Igor Lukšič, Senko Pličanič in njim podobni. Vse početje vidi kot pritegovanje pozornosti ali strategijo pred volitvami, predvsem pa smo zdaj vsi pozabili na neuspeh PS pri iskanju novega zdravstvenega ministra. "Preusmerili so fokus iz tega, da je vlada v bistvu katastrofalna." Po njegovih besedah gre zdaj za to, kako v čim večji meri polno vladati. "Bojim se da gre v dani situaciji za klientelizem, kako spodbujati svoje potencialne volivce."

V predvolilni čas je znova treščila afera Patria. Višje sodišče v Ljubljani namreč ni prisluhnilo pritožbam Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, ki jih je okrajno sodišče v Ljubljani obsodilo zaradi kaznivih dejanjih, povezanih z darili za nezakonito posredovanje pri nakupu finskih osemkolesnikov. Janšo čakata dve leti, Črnkoviča in Krkoviča pa 22 mesecev zapora, vsak bo moral plačati tudi 37 tisoč evrov in sodne takse. Vsi trije poudarjajo, da gre za politični konstrukt in da niso krivi, zdaj bodo posegli po izrednih pravnih sredstvih. "Z afero Patria se želi že tretjič vplivati na volilni rezultat. Vsak, ki bo zanikal povezavo, bo težko zanikal časovno ujemanje. Patria je volilni produkt, je veliki pok za to, da se odstrani političnega nasprotnika, ker tisti, ki se poslužuje takšnih sredstev, ne verjame, da lahko zmaga na pošten način," je prepričan Janša. V njegovi stranki SDS so bili na takšno novico pripravljeni. Kot je dodal, je bila sodba napisana že zdavnaj. Spomnil je na govorjenje o indičnem krogu. "Klical me je prijatelj, evropski diplomat, ki dela v eni od balkanski držav. Rekel je, da tam, kjer je zdaj, takšni sodbi pravijo što se babi htilo, to se babi snilo. Indični krog je besedna skovanka, ki bo prišla v slovensko politično in sodno zgodovino, o njej se bo še veliko slišalo." Janša je prepričan, da bo sodba padla. Ker je pravnomočna, legalna in zanjo stoji prisila zakona, jo upošteva, a ne spoštuje. "Že Božja zapoved pravi: Spoštuj očeta in mater. Ne govori o spoštovanju sodstva." Človek in ustanova si morata po njegovih besedah spoštovanje zaslužiti, tega se ne da ukazati. Ob tem je spomnil tudi, da sodi med tri četrtine Slovencev, tako ugotavljajo raziskave, ki ne spoštuje sodstva.

Odločitev ljubljanskega višjega sodišča je presenetila zgodovinarja Staneta Grando, ki se na aktualno dogajanje odziva v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče. "Tega, kar se je zgodilo, seveda nisem pričakoval. Grozljiv občutek pa dobimo, če sodbo povežemo z aktualnim dogajanjem v Sloveniji, mislim predvsem na dogajanje v PS. Tega ni mogoče kar spregledati. Ne smemo podcenjevati nekaterih velikih mojstrov politike v Sloveniji, tako imenovanih stricev iz ozadja. Ne glede na vse to je za slovensko državo in demokracijo pri nas ključno, da Janez Janša vztraja pri iskanju pravice - če ne doma, v Evropi. Pri vsej stvari ne gre samo za Janšo, gre seveda tudi za demokratično Slovenijo, za pravno državo, od katere smo še zelo daleč na številnih področjih." Čeprav je, kot je poudaril, umanjkanje neposrednih dokazov očitno, potrditev prvostopenjske sodbe v zadevi Patria ni posebej presenetila predavatelja na ameriškem Harvardu Klemena Jakliča, ki je prav tako redni sogovornik v isti radijski oddaji. Prepričan pa je, da bo iz vsega, kar se bo še dogajalo, izšel pomemben nauk za slovensko pravosodje. Kot je pojasnil, je zdaj povsem odprta pot do ustave. Redna sodišča, tako je dodal, ustavnega diskurza v tem primeru do zdaj niso posebej upoštevala. "Ustava bo imela nauk za slovensko redno sodstvo, ki bo zgodovinski. Hkrati bo ustavni prispevek za slovensko pravno državo in demokracijo neprecenljiv." Ker smo v pojasnilih lahko slišali, da je sodba v zadevi Patria indična, nas je zanimalo, kaj to pravzaprav pomeni. "Gre za sklepanje na podlagi posrednih namigov, indicev. Ko naj bi bil krog indicev sklenjen in povsem vodotesen, bi sodišče lahko sprejelo obsodilno sodbo. A v zadevi Patria ni tako. Krog indicev še zdaleč ni sklenjen, poleg tega je v postopku prišlo do vrste kršitev temeljnih ustavnih pravic." Med izrednimi pravnimi sredstvi, po katerih lahko zdaj posežejo obsojeni, sta pritožbi na vrhovno in ustavno sodišče. "Sicer je redna pot na vrhovno in šele nato na ustavno sodišče, a ko gre za očitno kršitev človekovih pravic, lahko ustavno sodišče v tej fazi poseže že prej. Predvidevam, da se bo odvetniška ekipa odločila za obe opciji." Jaklič verjame, da se bo zadeva ustavila že na tej stopnji in ne bo prišla do Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. "Doktrina na tem sodišču je precej jasna. Nobeno resno ustavno sodišče, ki da nekaj nase, si ne bi upalo presoditi v nasprotju s to doktrino," je še pojasnil Jaklič.

V precej razburkanem ozračju se je uradno začela kampanja pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo pri nas 25. maja. Kandidatne liste je vložilo 17 strank in društev, Državna volilna komisija jih je potrdila 16 in z žrebom že določila tudi vrstni red na glasovnicah. Kako si bodo torej sledile? Prva je lista Kacin - Konkretno, na drugem mestu je DL, na tretjem Združena levica, na četrtem SNS, na petem Verjamem - lista Igorja Šoltesa, na šestem N.Si in SLS, na sedmem SD, na osmem SDS, na devetem Stranka slovenskega naroda, nato še Piratska stranka Slovenije, Solidarnost, Zeleni Slovenije, DeSUS, Sanjska služba, PS in Zares.

To bodo že tretje volitve v Evropski parlament, odkar je naša država 1. maja 2004 vstopila v Evropsko unijo. Da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena, je prepričan škof Anton Jamnik. Za naš radio je ocenil, da je pridružitev naše države družini evropskih narodov zgodovinski dogodek, med drugim ga je primerjal z osamosvojitvijo. "Ko smo 1. maja 2004 vstopili v Evropsko unijo, me je klical prijatelj z Irske in mi dejal: Dobrodošli doma. Vrnili smo se v Evropo, v kateri smo bili in smo še, z njo smo zgodovinsko povezani, tudi s krščanskimi koreninami, iz katerih Evropa raste in je zaradi njih tudi Slovenija kot samostojna država in narod obstala. Zato menim, da je bilo to ključnega pomena. Od Evrope se lahko marsikaj naučimo, Evropi pa tudi lahko marsikaj prispevamo." Osrednja državna proslava ob deseti obletnici Slovenije v povezavi bo 9. maja v Vitanju.

Cerkev

V življenju naše krajevne Cerkve je, tako kot drugod po svetu, v minulem tednu najbolj odmevala razglasitev papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. za svetnika. Na slovesnost kanonizacije v Vatikan so preteklo nedeljo poromali tudi številni Slovenci. Vodja naše državne delegacije je bil predsednik državnega sveta Mitja Bervar, Slovensko škofovsko konferenco je zastopal njen predsednik, novomeški škof Andrej Glavan. Oba nova svetnika sta po njegovem najpomembnejša ustvarjalca cerkvene in v nekem smislu tudi svetle zgodovine 20. stoletja. V pogovoru za naš radio je dodal, da sta lahko zgled, vzor in spodbuda za Cerkev na Slovenskem.

V Ljubljani se je večer pred kanonizacijo na molitvenem bdenju zbralo več kot 600 vernikov, ki so se Bogu zahvalili za oba papeža. Vrhunec dogodka, ki smo ga pripravili svetišče svetega Jožefa, tednik Družina in Radio Ognjišče, je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju sedmih duhovnikov daroval upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej. V svojem nagovoru se je med drugim dotaknil nekaterih sporočil 2. vatikanskega koncila, ki ga je sklical in začel papež Janez XXIII., pri njem pa dejavno kot krakovski nadškof sodeloval tudi zdaj sveti Janez Pavel II. Škof Smej je tankočutno opozoril na nekatere krivice, ki se dogajajo v medijskih poročilih na račun mariborske nadškofije, pri tem je omenil osebno izkušnjo iz srečanja s papežem Janezom Pavlom II., ko so bili naši škofje pri njem na obisku ad limina. Svoje besede, povezane s bridkostmi mariborske nadškofije, je zaključil s trdnim prepričanjem, da bo s svojo priprošnjo pomagal tej krajevni Cerkvi sveti Janez Pavel II., ki je dvakrat molil v mariborski stolnici, molil na grobu blaženega Antona Martina Slomška.

Molitveno bdenje pred kanonizacijo je bilo tudi na Brezjah, v baziliki Mariji Pomagaj. Začelo se je z večerno sveto mašo in trajalo vse do sedme ure zjutraj. Ves čas je bilo v molitvi združenih po nekaj deset molivcev. Na Brezjah so na dan razglasitve novih svetnikov blagoslovili tudi novi podstavek za kip svetega Janeza Pavla II., ki bo zdaj še bolj pozdravljal romarje ter omogočal, da se bo pred njim tudi lažje molilo in se mu priporočalo.

Slovesno vigilijo pred kanonizacijo so pripravili tudi v župniji Postojna, ki jo je papež Janez Pavel II. obiskal 18. maja 1996 ter se tam srečal s koprsko škofijo in slovensko mladino. Sveto mašo v župnijski cerkvi je daroval škof Jurij Bizjak, po njej pa so se zbrani verniki, okoli petsto jih je bilo, podali v procesiji z lučkami proti križu v Zalogu, kjer so molili in prepevali.

Družba

V Repnjah so te dni na srečanju zbrani uredniki mednarodne katoliške revije Communio. Ta od svoje ustanovitve leta 1972 deluje že v 15 državah. V Sloveniji jo imamo že 24 let in smo prek nje seznanjeni in povezani z dogajanjem v Cerkvi in po svetu. Zasedanja pri nas se udeležujejo svetovno priznani strokovnjaki iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Francije, Portugalske, Hrvaške, Poljske, Češke, Madžarske, Nizozemske, Brazilije in ZDA. Del srečanja je bila tudi novinarska konferenca na blejskem otoku. "Ta obisk je velikega pomena in upamo, da bo ta obisk spodbudil Slovence in Slovenke, da bodo še rajši posegali po tej zelo kvalitetni in zelo dobri reviji, ki odgovarja na vsa tista vprašanja, s katerimi se človek današnjega časa srečuje ne le pri nas, ampak tudi širše po svetu," je ob tem dejal blejski župnik Janez Ferkolj.

Slovenska predstavnica na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije Tinkara Kovač je že na Danskem. V Koebenhavnu bo 8. maja nastopila v drugem predizboru. Zapela bo pesem z naslovom Spet, pravi pa, da si želi preseči najboljšo slovensko uvrstitev, to je 7. mesto, ki sta ga osvojili Darja Švajger leta 1995 in Nuša Derenda leta 2001. Ob nastopu Tinkare Kovač na Danskem v sodelovanju z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev predstavljajo tudi slovenska podjetja in poslovne priložnosti.

Šport

Hokejisti Slovenije, ki so februarja navdušili na olimpijskih igrah, so izpolnili še drugi del naloge v tej sezoni. Pomlajena reprezentanca, brez osmerice olimpijcev, je uspešno končala nastop na drugoligaškem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji in Slovenijo vrnila med elito za prihodnje leto. Po sistemu slab začetek, dober konec so klonili na prvi tekmi z Japonsko, nato pa nanizali same zmage in na koncu osvojili prvo mesto. V odločilni tekmi so spet premagali tradicionalne tekmece Avstrijce. Za naše bo nastop na svetovnem prvenstvu na Češkem osmi med najboljšimi na svetu.

Preboj v prvo kakovostno skupino pa ni uspel našima reprezentancama v namiznem tenisu. Na svetovnem prvenstvu v Tokiu so tako moški kot ženske obstali v četrtfinalu. Upe prvih je pokopala Italija, drugih pa Tajska.

Se je pa za nedavni spodrsljaj v kvalifikacijah v Ljubljani na naslednji veliki tekmi, gimnastičnem svetovnem pokalu v Osijeku, odkupil telovadec Mitja Petkovšek. Tam je namreč prejšnji konec tedna zmagal na bradlji. Na stopničkah je končala tudi Teja Belak - na preskoku je bila tretja. Sašo Bertoncelj je na konju z ročaji zasedel peto mesto.

Z novima kolajnama evropskega prvenstva se je iz Montpellierja vrnila slovenska judo reprezentanca. Tina Trstenjak je bila v kategoriji do 63 kilogramov srebrna, Rok Drakšič je bil med borci do 73 kilogramov bronast. Dobro sta na ekipnem prvenstvu nastopili tudi ekipi, ženska je prišla do brona, moška je bila peta.