Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marta JerebičMarta Jerebič

Dr. Rado Genorio: Politika je pošiljala napačne signale

Slovenija | 01.05.2014, 22:13

Čim prej se bo treba izviti iz krize. To je po besedah veleposlanika dr. Rada Genoria, ki vodi stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, eden glavnih izzivov naše države. Obenem je opozoril, da bo treba kmalu začeti intenzivne priprave na naslednje predsedovanje Evropskemu svetu. V pogovoru za Radio Ognjišče je ocenil deset let Slovenije v družini evropskih narodov, pri čemer je omenil tako uspehe kot tudi napake. Ena teh je, da smo ob vstopu v povezavo napačno razumeli nekatere stvari, zato bo treba doreči, kaj pravzaprav želimo.

"Najbolje pripravljena država ob širitvi Evropske unije 1. maja 2004. S tem je Slovenija kot dober učenec, tako smo rekli takrat, prišla v povezavo z neko doto, ki je bila posledica odličnega izplena ob pristopnih pogajanjih. To je bil ključni trenutek že v samem začetku," je dr. Genorio začel naštevati mejnike našega desetletnega članstva. "Zaradi tega je bila Slovenija po svoje tudi nagrajena, kajti zaupano nam je bilo vodenje Evropskega sveta kot prvi novi državi članici v prvi polovici leta 2008. To je gotovo še en zelo pomemben mejnik." Še ena prelomnica je po njegovih besedah schengenska zgodba, prav tako je omenil vstop v evroobmočje. "Vse te naloge smo izpeljali odlično," je poudaril. A že po koncu pristopnih pogajanj, tako dr. Genorio, se je začelo kazati, da smo nekatere stvari ali napačno razumeli ali jih nismo želeli razumeti. "Nismo znali učinkovito porabiti sredstev, ki prihajajo v Slovenijo iz naslova evropske solidarnosti, naslova evropske kohezijske politike," je prepričan. Kot je pojasnil, smo jo razumeli kot politiko za reševanje nekih lokalnih problemov ali problemov znotraj odpravljanja regionalnih razlik. "Evropska kohezijska politika je mnogo več kot to. Ni samo instrument tega, je tudi, ampak ne samo to. Gre za inovacije, gre za izobraževanje, gre za znanost, gre za spodbujanje podjetništva, gre za razvoj srednjih, malih, mikro podjetij." Zato je tudi malo razočaran, saj smo naredili manj, kot bi lahko.

Evropska unija je del rešitve, ne del problema

Da je nekoč vzorna učenka zdaj država, ki se je znašla tudi na pragu programa evropske pomoči, je po mnenju dr. Genoria posledica zapoznelega odziva na krizo. Kot je dodal, je politika pošiljala napačne signale, ko se je skušala doma skrivati za tistim, kar je bilo dogovorjeno v Bruslju, čeprav je sama prispevala h kreiranju novih zakonodajnih aktov. "Najlepše je s prstom kazati na drugega, čeprav si sam slabo ravnal," je bil kritičen. Dodal je, da je Evropska unija del rešitve in ne del problema. "Ko smo vstopali vanjo, smo rekli, da vstopamo nazaj, nekam, kjer smo že bili, v enoten civilizacijski, kulturni okvir, v območje pravice svobode gibanja, za kar se je naša generacija borila. A očitno smo nekatere stvari doma začeli napačno predstavljati svojim ljudem." Menil je, da ni bilo prav, da je politika ob koncu pristopnih pogajanj samozadovoljno govorila tudi o uspešno končani tranziciji in članstvu v Evropski uniji kot nagradi za to. "Bil sem eden tistih, ki sem opozarjal: Kako smo končali, saj še sredi poti nismo. Z dinamiko, s katero smo vodili proces integracije, nismo nadaljevali. Gradili smo na tistih nekaj uspehih, a to enkrat izhlapi. Po letu 2009 smo se začeli razgledovati, kje nenadoma smo. In še nato smo reagirali zapoznelo. Vendar na koncu bomo morali javne finance urediti sami. Pika. Šele nato lahko spet računamo tudi na solidarnost."

Naslednje predsedovanje bo prišlo že zelo hitro

Dr. Genorio verjame, da naša država še vedno uživa ugled na številnih področjih, a marsikaj bo še treba spraviti v red. "V Sloveniji se soočamo s številnimi političnimi krizami, a na koncu se bo treba politično dogovoriti. Sesti bo treba za skupno mizo in ugotoviti, kaj želimo. Po trenutni krizi, če bo prišlo do volitev, bodo tudi volivci povedali, kam naj gremo. Gotovo želimo tja, kjer smo že bili. Evropa več hitrosti je pa dejstvo. Ali želimo biti država neke periferije ali želimo v jedro - to se bo treba dogovoriti doma. Tudi skozi to se bo nato vračal ugled, ki ga je Slovenija že imela." Kot je še spomnil, bo zelo hitro prišlo že naslednje predsedovanje.

Slovenija, Politika, Evropska Unija
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.