Pregled dogodkov od petka, 7. marca, do petka, 14. marca

Slovenija | 15.03.2014, 18:09 Tanja Dominko

V preteklih dneh je javnost najbolj zaposlovala Komisija za preprečevanje korupcije, in sicer dejstvo, da je bil novi predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec še dan pred imenovanjem član PS, kar je sprožilo zahteve, naj odstopi. Zasavski rudarji so šele s skrajnim dejanjem - stavko v jami - dosegli izpolnitev svojih zahtev.

Politiko je zaposlovala KPK

Komaj je bil imenovan, pa se je nanj že vsul plaz kritik. Novoimenovani prvi mož Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanéc je bil namreč še pred kratkim član PS, iz stranke pa je izstopil na začetku marca, ko je izvedel, da je "resen kandidat" za omenjeno funkcijo. Javnost je ogorčena, pozivi k odstopu so prihajali z vseh strani. Predsednici izbirnih komisij Polonca Kovač in Simona Habič sta sicer poudarili, da strankarsko članstvo ni izključujoče merilo, ključno naj bi bilo poznavanje pristojnosti KPK, poznavanje in razumevanje temeljne področne zakonodaje, ki ureja delovanje komisije, osebno strokovno uveljavljenost na področju integritete in preprečevanja korupcije ter etično držo, ki jo kandidat izkaže. Ta je komisijo prepričala, očitno pa tudi predsednika države Boruta Pahorja. Ta bi se namreč lahko odločil, da med predlaganimi kandidati ne bi izbral nikogar, postopek bi se v tem primeru ponovil, a se Pahor za ta korak ni odločil. V političnih strankah se je zatreslo.

Na Štefanečevo imenovanje so se odzvali v koalicijski stranki DL. "Pričakovali smo močnega in nestrankarskega predsednika KPK, dobili pa šibkega in strankarskega. Zelo slabo," so zapisali na Twitterju. Če Štefanec ne bo odstopil, je s KPK konec, je oster prvak DeSUS Karl Erjavec. Da je zamolčal članstvo v stranki, je po njegovem mnenju škandal. Komisija pod njegovim v vodstvom v javnosti še zdaleč ne bi uživala potrebnega zaupanja. Predsednik SD Igor Lukšič je menil, da članstvo v stranki ne more biti vnaprej težava. A je po njegovih besedah pomembno, kaj bo Komisija za preprečevanje korupcije počela. Če se bo skepticizem nadaljeval, pa je treba po njegovem mnenju premisliti, ali KPK potrebujemo ali ne, "ali bomo raje pustili, da vsi, ki so pod sumom korupcije, delajo naprej". Opozicijski SDS in NSi sta izrazili prepričanje, da bi moralo novoimenovano vodstvo protikorupcijske komisije odstopiti. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na novinarski konferenci izpostavil, da sta za imenovanje Štefaneca odgovorna tako izbirna komisija, ki je kandidata predlagala kot tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je podpisal sestavo senata. Tanko je dejal, da pri sestavi izbirne komisije ni bila zagotovljena pluralnost. Postopek imenovanja članov senata pa je potekal netransparentno, in sicer po političnih kriterijih. Po njegovem je bolje komisijo ukiniti in pristojnosti prenesti na tožilstvo, policijo ali računsko sodišče. Če vodstvo KPK ne odstopi, bo po njenem mnenju delo komisije hendikepirano, čeprav si vsi po njenih besedah želijo, da bi ji lahko zaupali.

Da je Štefanéc napačna tarča, je medtem v pogovoru za naš radio menil publicist Bernard Nežmah. Prepričan je, da je izbirna komisija tista, ki nosi odgovornost, saj bi morala natančno preveriti kandidata za predsednika protikorupcijske komisije. A ne čudi ga, da se je odločila za Štefanéca. „V komisiji pravzaprav levji delež članov predstavlja Pozitivna Slovenija.“ Izbirna komisija se zdaj podrobnejšim pojasnilom izogiba. „Kjer nimaš argumentov, kjer bi z vsako nadaljnjo besedo le razkril svoje pristransko delovanje, se odločiš za strategijo molka.“ Po Nežmahovem mnenju je torej Štefanéc kandidat, ki je bil najbolj po volji največje vladne stranke. A v PS poudarjajo, da odgovornost nosi predsednik države Borut Pahor, ki ga je imenoval.

Za odstop sta se nato v torek odločila njegova namestnika Jurij Ferme in Darko Stare, medtem ko se Štefanec svojega položaja kar drži, čeprav ga vsi po vrsti pozivajo k razmisleku. Tudi direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič bi na njegovem mestu odstopil iz higieničnih razlogov, je povedal v intervjuju za Finance. To bi storil tudi zato, da na delovanje KPK ne pade senca dvoma o integriteti in nepristranskosti. Kot rečeno bomo dobili le dve novi imeni na mestih Štefanečevih namestnikov. Predsednik republike Borut Pahor je tako vse, ki bi bili primerni za omenjeni funkciji, pozval, naj se prijavijo na razpis. Hkrati je zagotovil, da bo izbral najboljše kandidate. Tokrat pa morda res.

Leto dni vladanja Bratuškove

Polna lepih besed je bila ta teden tudi vlada oziroma njeni ministri, ki so se spominjali prve obletnice delovanja. Gospodarska diplomacija ostaja na prvem mestu dejavnosti ministrstva za zunanje zadeve, je ob prvi obletnici mandata vlade dejal zunanji minister Karl Erjavec. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pred prvo obletnico mandata kot enega večjih dosežkov izpostavil izpolnjevanje zaveze, da ne bodo posegali v standarde in normative. Med prihodnjimi prioritetami je napovedal boj proti fiktivnim vpisom in digitalizacijo šolskega prostora.

Pravosodni minister Senko Pličanič med pomembnejšimi dosežki enoletnega dela ministrstva vidi povečanje učinkovitosti sodstva in tožilstva. Na novinarski konferenci je tudi izpostavil sprejetje novele insolvenčnega zakona, ki da je dala orodja za razdolžitev podjetij. A ob tem priznava, da večjih učinkov novele v praksi še ni.

Notranji minister Gregor Virant je izpostavil boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, tako med dosežki kot med prioritetami ministrstva. Med drugim je za njim, kot pravi, pomemben dogovor s sindikati in predvideno zaprtje zgodbe o izbrisanih, ni pa zadovoljen z neuresničitvijo projekta združevanja občin.

Rudarska stavka

Rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik so v ponedeljek začeli stavko v jami, potem ko so bili pogovori stavkovnega odbora z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom neuspešni. Glavna stavkovna zahteva je bila izplačilo januarskih plač v celoti. Sicer pa so rudarji želeli jasne odgovore o tem, kako bo Rudnik Trbovlje-Hrastnik posloval letos in prihodnje leto, kako bo zagotovljen denar za izplačilo plač v naslednjih mesecih, kje bo vodstvo našlo tri milijone evrov za izplačilo odpravnin. Prav tako so želeli izvedeti, kakšne so možnosti prezaposlovanja ali predčasnega upokojevanja po izrednih pogojih. V jami je stavkalo 127 rudarjev, v upravni stavbi pa 70 administrativnih delavcev.

Po štirih dneh, ki so jih prebili v jami, so stavko prekinili. Dobili so namreč še trdna pisna zagotovila vodstva družbe glede izpolnitev preostalih stavkovnih zadev. Pogajanja se bodo nadaljevala za mizo.

Obljube Mariboru

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja je v ponedeljek po srečanju z župani in gospodarstveniki problemskega območja Maribor s širšo okolico dejal, da bo poskušal izpolniti obljube, ki jih je lani dala vlada. Prvi razpis iz programa spodbujanja konkurenčnosti, vreden 6,5 milijona evrov, bo objavljen v roku dveh tednov. Ukrepi bodo usmerjeni v rast zaposlovanja in povečanje konkurenčnosti podjetij, je povedal minister.

Po ujmi

Prebivalci ob Planinskem polju pa še kar čakajo, da voda odteče. Šele zatem bodo lahko začeli sanacijo in čiščenje. Gladina Planinskega polja se je že spustila za meter in pol, a je na območju Planine še vedno zalitih okoli deset objektov, na območju Laz pa šest.

Rdeči križ bo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Postojna prizadetim v poplavah pomagal v enkratnem znesku od 500 do 2000 evrov, odvisno od nastale škode in socialnega statusa. Prošnjo za enkratno finančno pomoč je sicer oddalo več kot 20 družin.

Kolikšno škodo je povzročila ledena ujma, so v preteklih dneh izračunali tudi v Elektru Maribor, ki z elektriko oskrbuje več kot 214.000 odjemalcev na severovzhodu Slovenije. Kot so sporočili, je bilo poškodovanih več kot pet odstotkov omrežja. Intervencijski stroški znašajo 1,67 milijona evrov, za sanacijo škode na omrežju pa bodo potrebovali okoli 12 milijonov evrov.

Do konca junija načrtujejo odprave okvar in povrnitev v prejšnje stanje na večjem delu poškodovanega omrežja, v nadaljevanju pa še nove investicije za zmanjšanje ranljivosti omrežja.

Sindikati in vlada

Vlada in sindikati se tudi v četrtek niso poenotili o ureditvi vračila preveč izplačanih plač. Po mnenju sindikalista Branimirja Štruklja se sicer premikajo po polžje, a vendarle v pravo smer. Stališča obeh strani se razlikujejo pri tem, kdo naj za previsoke plače nosi odgovornost. Treba bo iskati rešitve, ki ne bodo prizadele delavcev, meni Štrukelj.

Nov odložilni veto

Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva razkritje slabih posojil, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank. Predlagatelji veta namreč želijo, da se razkrijejo tudi slabi krediti, ki niso na DUTB, so pa povzročili bančno luknjo.

Dosežek dijakov

Dijaki Gimnazije Vič razvijajo visoko tehnološko podmornico Calypso v obliki ribe raže, s katero bo mogoče raziskovati najgloblje točke morja. Kot je dejal njihov mentor Rok Capuder, so že oblikovali prototip zunanje lupine. Cela podmornica pa bo po njegovih besedah dokončno narejena do avgusta. V tujini je veliko zanimanje za podmornico že izkazal vodilni znanstvenik za analitiko v družbi IBM Jeff Jonas.

Okrogle mize o medijih

In še k radijskemu dogodku, ki je odmeval v minulih dneh. Ob 20. obletnici delovanja smo se letos odločili pripraviti šest okroglih miz o medijih. Začeli smo v torek v Celju in nadaljevali v četrtek v Kopru. Med drugim je beseda tekla o prihodnosti tiska, kako naj ta pride do bralcev, kako naj jih nagovarja, pa tudi o etiki v novinarstvu, npr. kako se novinarji spopadajo s številnimi pritiski lastnikov, oglaševalcev, urednikov, političnih strank.

O medijih bomo govorili tudi prihodnji teden, in sicer v torek v Šentjerneju, v četrtek pa na Ptuju.

Šport

V športu je ta teden odmevala vest, da se Andrea Massi odloča o slovesu od ekipe Tine Maze.

"O tem, ali bova še naprej sodelovala, se bova pogovorila in odločila po koncu sezone. Pomembno bo, kakšni bodo pogoji za moje delo v prihodnje. Po vseh teh letih in odrekanjih ter delu na visokih obratih je napočil čas, da se odločim, kako naprej. Drugi pomemben dejavnik pa bo, ali si vsi skupaj po vseh teh vrhunskih izidih, ki jih je dosegla Tina Maze, želimo nadaljevati na tej visoki ravni. Sam ne znam delati drugače," je v pogovoru za STA povedal Massi.

Mazejeva je sicer v četrtek superveleslalomu na finalu svetovnega pokala alpskih smučark v Lenzerheideju osvojila tretje mesto. Zmagala je Švicarka Lara Gut, druga je bila Avstrijka Anna Fenninger. Točke je osvojila tudi Ilka Štuhec, ki je bila 12.

Prvi slovenski nastop na zimskih paraolimpijskih igrah v Sočiju se je končal z odstopom. Edini slovenski udeleženec največjega tekmovanja za športnike invalide Gal Jakič je nastopil v četrtek v slalomski preizkušnji v konkurenci sedečih smučarjev, a je na težki in močno uničeni progi odstopil v prvi vožnji.

Na tradicionalnem pokalu Vitranc je preteklo soboto v veleslalomu prvo mesto osvojil Američan Ted Ligety. Slovenski veteran Mitja Valenčič pa je v soboto v Kranjski Gori končal svojo tekmovalno pot na najvišji ravni. Kljub veliki želji po vrhunskem dosežku na poslovilni tekmi, kjer je pred 17 leti debitiral v svetovnem pokalu, je odstopil. Šestintridesetletni slalomski veteran, ki se namerava v prihodnosti kot trener najmlajših še naprej poklicno ukvarjati s smučanjem, je novinarjem v ciljni areni priznal, da gre za zelo čustvene trenutke.

V ciljni areni poligona v Podkorenu so se mu navijači, ljubitelji smučanja, sotekmovalci in člani trenerskega štaba poklonili z aplavzom.