Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Kardinali (foto: CTV)
Kardinali

Papež: Novi kardinali naj imenovanje sprejmejo s ponižnostjo in v duhu služenja

Cerkev po svetu | 13.01.2014, 14:06 Marta Jerebič

Nihče od 19-ih novih kardinalov, ki jih je papež imenoval pri včerajšnjem opoldanskem nagovoru, za imenovanje ni bil vnaprej obveščen. Večina od njih je novico izvedela prek televizije. Je pa papež Frančišek po dogodku vsakemu poslal pismo, v katerem jih poziva, naj imenovanje sprejmejo s ponižnostjo in v duhu služenja.

Dragi brat, na dan ko je bilo objavljeno tvoje imenovanje v kardinalski zbor, te prisrčno pozdravljam in zagotavljam svojo bližino in molitev. Želim, da mi z bratsko učinkovitostjo pomagaš pri mojem služenju vesoljni Cerkvi.“ S temi besedami se začne papeževo pismo 19-im novim kardinalom, ki bodo slovesno umeščeni 22. februarja. Kardinalski naslov ne pomeni napredovanja, poudarja papež Frančišek, niti časti ali okraska: preprosto gre za služenje, ki zahteva, da odpremo pogled in razširimo srce. Čeprav se zdi paradoksno, to daljnosežnost pogleda in večjo univerzalnost ljubezni lahko dosežemo le tako, da gremo po poti Gospoda: poti ponižnosti, v obliki služabnika. „Zato te prosim,“ nadaljuje papež, „da to imenovanje sprejmeš s preprostim in ponižnim srcem.“ Seveda naj bi kardinali to imenovanje sprejeli z veseljem, a naj bo to čustvo oddaljeno od kakršnegakoli izraza posvetnosti in praznovanja, ki je tuje evangeljskemu duhu treznosti in revščine, je še zapisal papež in pismo sklenil s prošnjo, naj molijo zanj.

Kot je znano, je papež včeraj imenoval 19 novih kardinalov, od katerih je 16 volivcev v primeru konklava. Slovesno jih bo umestil na konzistoriju 22. februarja. Od 16-ih volivcev so štirje člani rimske kurije, 12 je nadškofov oziroma škofov iz posameznih držav, od slednjih 2 prihajata iz Evrope, trije iz Severne in Srednje Amerike, trije iz Južne Amerike, po 2 pa iz Afrike in Azije.

Med kardinali nevolivci izstopa 98-letni msgr. Loris Francesco Capovilla, nekdanji tajnik papeža Janeza XXIII. Do kardinalskega imenovanja prihaja v letu, ko bo omenjeni papež razglašen za svetnika. Msgr. Capovilla je v pogovoru za Radio Vatikan dejal, da ga je imenovanje popolnoma presenetilo. „Za to priznanje, ki je prišlo kot žarek luči ob koncu mojega življenja, se moram zahvaliti samo dobroti papeža Janeza XXIII., njegovim zgledom in svetosti, ter dobroti in prijateljstvu papeža Frančiška, ki se je ozrl na ostarelega duhovnika in je s tem počastil vse ponižne duhovnike, ki so služili v tišini.“

Nepričakovano je bilo imenovanje tudi za nadškofa v Perugi, msgr. Gualtiera Bassettija, saj bo mesto kardinala znova dobilo po 160-ih letih. Netradicionalno kardinalsko mesto je tudi Cotabato na Filipinih. Tokratna imenovanja papeža Frančiška torej kažejo na to, da ni nujno, da bodo tradicionalno kardinalska mesta še naprej taka.

Upam in vse kaže, da gredo zadeve v tej smeri, da seveda papež ne namerava te vrste tradicije nadaljevati. Vsaj Torino je bilo eno tradicionalnih kardinalskih mest, ki v tej rundi ni dobilo kardinala. Mislim, da je treba odpraviti vrsto kardinalskih mest v Italiji,“ je za naš radio dejal Ivan Štuhec, ki pa je nekoliko presenečen nad tem, da vzhodna Evropa ni dobila nobenega kardinala. Kot pa je v izjavi za javnost še pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi, izbira kardinalov iz Burkine Faso in Haitija kaže na papeževo skrb za ljudi, ki jih je prizadela revščina.

 

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...