Leto 2013 sta med drugim zaznamovali Sirija in vohunska afera

Svet | 30.12.2013, 16:37

Leto 2013 je na mednarodni ravni zaznamovala vojna v Siriji. Svetovni voditelji še vedno niso našli rešitve za končanje trpljenja njenih ljudi. V Egiptu je po množičnih protestih vojska odstavila prvega demokratično izvoljenega predsednika države. Močno je odmevala afera z vohunjenjem ZDA, razburila je predvsem staro celino.

Sirija v zadnjem času ni bila toliko v ospredju pozornosti, a rešitev za končanje krvavih spopadov v tej državi je mednarodna skupnosti iskala praktično vse leto. "Več kot je vojskujočih in nasprotujočih si strani, težje je najti rešitev. Sirija je primer države in družbe, kjer je število ločin, skupin izredno veliko. Poleg tega so tu interesi mednarodne skupnosti," je v pogovoru za naš radio poudaril pater Peter Rožič, ki na univerzi Santa Clara v Kaliforniji v ZDA predava politologijo in politično filozofijo. "Vsem je jasno, da konec nasilja v Siriji ne bo prineslo vojaško posredovanje, ampak politična rešitev konflikta," je dodal. A ko so medije in svetovni splet konec poletja preplavili grozljivi posnetki in fotografije žrtev napada s kemičnim orožjem, se je zdelo, da zapleten položaj v Siriji lahko presekajo le tuje sile. Takrat je k molitvi in postu za mir v tej državi vse ljudi dobre volje povabil papež Frančišek. "Mislim, da je šlo za zelo pomembno gesto, ki je hkrati ponižna, a dolgoročna."

Dan pred praznikom Marijinega rojstva je bil tudi dan molitve in posta za ves Bližnjih vzhod. Ni namreč nemirno le v Siriji. Med drugim se je s protesti, ki so se sprevrgli v takšno in drugačno obračunavanje nasprotujočih si strani, soočal Egipt. V začetku julija je moral z vrha države oditi islamistični predsednik Mohamed Mursi. "Dejstvo je, da je bil predsednik Mursi izvoljen na prvih demokratičnih volitvah, potem ko je bila demokratično sprejeta nova ustava. A po eni strani se je videlo, da je bil morda nekoliko pristranski, po drugi strani je postalo jasno, da vojaška elita ohranja izredno moč, saj je Mursija lahko odstavila in ga v zadnjih dneh celo spravila na sodišče." Pater Rožič je ob tem dodal, da demokracijo verjetno lahko razumemo na več načinov. Ali so arabske in še nekatere države nanjo pripravljene, je po njegovem še težko govoriti. "Morda se bo v prihodnosti pokazalo, da demokracija lahko deluje v teh družbah. Za zdaj je to nekoliko težje, vendar ne toliko zaradi kulture, vere, ampak zato, ker je bila dozdajšnja politična izkušnja tako ozka, da je v te države prinesti nekaj tako odprtega, kot je demokracija, izredno težka naloga."

Pred zahtevnim izzivom so se znašle tudi Združene države Amerike. Potem ko je prišlo na dan, da je tamkajšnja nacionalna varnostna agencija prisluškovala številnim ljudem po svetu, tudi marsikateremu evropskemu voditelju, se je namreč skrhalo čezatlantsko zaupanje. Argument svetovne velesile za to početje je bil med drugim boj proti terorizmu. "Nadzorovanje javnosti in še posebej potencialnih teroristov je verjetno nujno, a postavlja se vprašanje mere. Za to je treba v prihodnosti gledati na to, kako bomo v družbah razvili ustavo in zakonodajo, da bo po eni strani državljane ščitila pred terorističnimi napadi, po drugi strani pa pred tem, da oblasti ne posegajo preveč v njihovo zasebno življenje," je še poudaril pater Rožič.