NSKS od Dunaja in Celovca pričakuje ustrezen odnos do manjšine

| 04.12.2013, 11:24 Matjaž Merljak

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je na vladi na Dunaju in v Celovcu naslovil zahtevi po reformi zakona o narodnih skupnostih in za ustrezno mesto v novi deželni ustavi.

Namestnik predsednika NSKS Nanti Olip je na novinarski konferenci v torek, 3. decembra v Celovcu, izrazil zaskrbljenost, da vprašanje manjšin ni tema koalicijskih pogajanj na Dunaju. NSKS meni, da bi bilo treba v vladni program vključiti nekaj nujnih ukrepov.

Rudi Vovk iz NSKS je za STA dejal, da kompromis glede zakona o narodnih skupnostih iz leta 2011 na področju uradnega jezika dejansko prinesel celo poslabšanje. Izpostavil je primer občine Škocjan, kjer je pred tem pravica do uporabe slovenščine kot uradnega jezika veljala na njenem celotnem območju, po novem pa to velja le še za dele občine. Spremembo NSKS pričakuje tudi na področju uresničitve delovanja sosveta za slovensko narodno skupnost, ki da ga že nekaj let ni.

Ti dve točki bi morali služiti kot povod za novo razpravo o reformi zakona o narodnih skupnostih, je menil Vouk.

V luči priprav nove šolske zakonodaje pa NSKS pričakuje, da bodo vanjo vključeni sklepi, ki jih je leta 2011 sprejela delovna skupina glede izobraževanja pri narodnih skupnostih. Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, NSKS med drugim zahteva, da bi vodje dvojezičnih šol imeli tudi dvojezične kvalifikacije.

Poleg tega NSKS zahteva tudi podvojitev finančne podpore, ki trenutno znaša slaba 1,2 milijona evra. Na novinarski konferenci so spomnili, da povišanja sredstev ni bilo od leta 1995. Slovenija, ki je doslej manjšini letno namenila tri milijone evrov, naj bi napovedala, da bo morala ta prispevek zaradi zaostrenih finančnih razmer zmanjšati.

Glede nove koroške deželne ustave, ki naj bi se pripravljala, NSKS zahteva, da se vanjo vpiše priznanje narodne skupnosti in dvojezičnosti dežele. V trenutni ustavi namreč koroški Slovenci niso niti omenjeni, je bil kritičen Vouk.

Pričakujejo tudi, da bo nova ustava dovoljevala, "da smejo na področju topografije in uradnega jezika predvideti več kot predvideva sam zakon o narodnih skupinah", je dejal Vouk. Zakon o narodnih skupnostih iz leta 2011 je sicer na avstrijskem Koroškem predvidel postavitev 164 dvojezičnih krajevnih napisov.

Poleg tega se NSKS zavzema še, da bi nova ustava prinesla zakonsko urejeno zastopstvo narodne skupnosti. To bi delovalo kot samoupravno telo, lahko pa bi ga bodisi izvolili po demokratičnih načelih bodisi bi ga določile organizacije koroških Slovencev, so predlagali po poročanju APA.

NSKS pa je pred dnevi izrazil tudi zaskrbljenost nad deželno podporo Zveze koroških brambovcev. Namesto njej naj se raje nameni za mladinsko in kulturno delo, menijo v organizaciji. Celotno sporočilo sledi v celoti.

Prav nezaslišano je, kaj prihaja tako postopno na dan iz politične zapuščine vlade FPK na Koroškem. Prav posebno izstopa tu zapuščina bivšega deželnega svetnika, kulturnega in finančnega referenta Haralda Doberniga. Deloma jo obravnavajo pred sodiščem in pred preiskovalnim odborom koroškega deželnega zbora, ustanovljenim prav v ta namen.

Skrajno nezaslišana pa je z vidika Narodnega sveta koroških Slovencev enkratna, nazadnje objavljena dotacija Zvezi koroških brambovcev v višini € 140.000.--, kakor tudi letna, s pogodbo zagotovljena podpora v višini € 98.000.--.

Izplačevanje teh vsot Zvezi koroških brambovcev je treba takoj ustaviti, predvideni denar naj se investira v prihodnost dežele. Konkretno v mladinsko in kulturno delo v smislu sporazumevanja med narodnima skupnostma na Koroškem.

Predvideno mesto za Slovenske mladinske organizacije (SMO), predvideno mesto za koordinatorja in spremljevalca / koordinatorko in spremljevalko za mladinsko delo v Celovcu oz. na Koroškem, kateri / katera načrtuje skupne prireditve mladincev / mladink obeh narodnih skupnosti in tako pospešuje sporazumevanje ter mirno sožitje narodnih skupnosti na Koroškem.

S tako prenamembo za uporabo denarja bi se omejila škoda deželi Koroški iz Dobernigove dobe in napravila velika usluga delu za mladino ter za sporazumevanje.