Paradosks: brezposelnost in pomanjkanje zdravnikov
Slovenija
V Sloveniji imamo vsaj 200 brezposelnih zdravnikov, kljub temu, da naša država za evropskim povprečjem zaostaja za okoli 1000 zdravnikov, da marsikateri zdravstveni domovi na obrobju države leta neuspešno iščejo pediatre, družinske zdravnike, ginekologe in da so njihovi zdravniki preobremenjeni. Predstavniki zdravniških organizacij zato pozivajo k takojšnjemu reševanju problematike brezposelnosti mladih zdravnikov, sicer si bodo ti poiskali delo v tujini.
Zadnjima dvema generacijama mladih zdravnikov omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju jemlje prihodnost. Če bodo zato množično odhajali za kruhom preko meja domovine, bo to za prihodnost zdravstva v Sloveniji lahko pomenilo veliko težavo. Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica tako priporočata upravam zdravstvenih ustanov, da upokojijo 300 zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje, ter zaposlijo skoraj 200 mladih zdravnikov brez službe. Predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina namreč opozarja, da na zavodu niso prijavljeni vsi brezposelni zdravniki. »Mi lahko priporočimo, odločitev pa je na menedžerjih. Ne želimo nasilnih posegov, naj bodo selektivni, saj posamezni starejši kolegi zaradi izgorelosti v službo hodijo samo po plačo, drugi pa so pravi garači. Tehtnica naj se vendar bolj nagne k mladim, ki bodo v nasprotnem zapustili Slovenijo,« je opozoril.
Največ zdravnikov primanjkuje v Prekmurju, na Koroškem in v Posavju.
»Ko postaneš specialist, te ne rabijo več«
Predsednik Zdravniškega društva Slovenije Pavel Poredoš je poudaril, da je treba te primere obravnavati selektivno in ne počez. Razlog za kadrovske probleme v slovenskem zdravstvu vidi v »popolnoma nesistematični kadrovski politiki v zadnjih desetletjih, pa tudi v nenadzorovanem uvozu tujih zdravnikov v Slovenijo.« Trenutno jih je v Sloveniji čez 200.
Težave z zaposlovanjem imajo tudi specializanti, ko končajo specializacijo. Takoj ko dosežejo novo stopnjo izobrazbe in usposobljenosti, jih lahko čaka cesta, nezdravniški poklic ali tujina. Igor Muževič iz sindikata Praktikum je pojasnil, da imajo bolnišnice s specializanti, za katere denar prispeva zavod za zdravstveno zavarovanje, tako rekoč zastonj delovno silo. »Ko specializacijo končajo, zanje postanejo strošek in se od njih poslovijo, kadrovsko zasedbo pa znova okrepijo z novimi 'brezplačnimi' specializanti.«
Cena šolanja zdravnika s specializacijo: 450 tisočakov
»Če bo 100 zdravnikov zapustilo Slovenijo, bo država vrgla proč 20 milijonov evrov,« ocenjuje predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. Zato bodo v naslednjih tednih politiki nakazali, da pričakujejo rešitve, in sicer tako »da pacienti ne bodo trpeli«. Kuštrin ni bil bolj konkreten.
Zdravniške organizacije so na ministra za zdravje Tomaža Gantarja naslovile več predlogov za reševanje tega vprašanja. Med drugim predlagajo pospešeno razpisovanje specializacij iz družinske medicine in kliničnih specialnosti, razmislek o smiselnosti uvedbe učnih ambulant in o delu zdravnikov v referenčnih ambulantah, razmislek o ponovni uvedbi sekundarijata ter morebitno omejitev vpisa na medicinski fakulteti. O tej problematiki sicer razpravljajo tudi na 150. skupščini Slovenskega zdravniškega društva, ki ta konec tedna v Mariboru.
