FOTO in AUDIO: V Novi Cerkvi bl. Slomšek povezal vernike iz vse Slovenije

Slovenija | 22.09.2013, 17:30

Cerkev v Sloveniji in še posebej Cerkev v mariborski metropoliji se v mesecu septembru na poseben način srečuje in doživlja bližino bl. Antona Martina Slomškovo. 3. septembra se spominjamo prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor, 19. septembra se hvaležno spominjamo Slomškove beatifikacije, ki je bila leta 1999 v Mariboru, 24. septembra pa obhajamo slovesni praznik bl. škofa Slomška, ob letos že 151. obletnici njegove smrti. Na to je v začetku nagovora ob osrednji slovesnosti Slomškove nedelje v Novi Cerkvi pri Vojniku spomnil celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek. Slovesno somaševanje je vodil apostolski nuncij v RS nadškof Juliusz Janusz.

Nova Cerkev, mesto kaplanovanja bl. Antona Martina Slomška od leta 1827 do 1829 je povezala častilce prvega slovenskega blaženega iz domovine, zamejstva in zdomstva. Uro pred slovesno sveto mašo se je začela akademija z molitveno uro, ki je vsi niso mogli spremljati v župnijski cerkvi, zato so primerno pripravili tudi prostor pred cerkvijo. Molitveno uro, ki je nosila naslov letošnjega vseslovenskega Slomškovega slavja „Vero ohranite in po njej živite“ ter je bila uglašena na letošnje leto vere, so oblikovali Cerkveni otroški pevski zbor župnije Nova Cerkev, KUD Štajerski rogisti, duet Sara Gobec in Urša Oprčkal, Moški pevski zbor KUD Nova Cerkev in Švoh oktet, molitveno uro z akademijo in s petimi litanijami je povezovala Mateja Oprčkal.

Pri slovesni sveti maši so sodelovali mešani cerkveni pevski zbor Sv. Lenarta in godba na pihala. Pri oltarju so se nadškofu Januszu pridružili še celjski škof Lipovšek, novo meški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan, varaždinski škof Josip Mrzljak, goriški nadškof Carlo Maria Redaelli, pomožni zagrebški škof Mijo Gorski in pomožni mariborski škof Jožef Smej. Slovesne svete maše so se udeležili tudi predstavniki murskosoboške, koprske, ljubljanske, graške in celovške (nad)škofije, predstavniki Srbske pravoslavne Cerkve, mnogo duhovnikov, redovnikov, redovnic in mnogo vernikov.

Obhajanje Slomškove nedelje in pobude Slomškovega dogajanja v mesecu septembru, ki letos potekajo pod geslom „Ohranite vero in po njej živite“ želijo po besedah škofa Stanislava Lipovška pomagati, da v naših srcih, po naših domovih in družinah, po naših župnijah ter po cerkvenih in družbenih ustanovah močneje zaživi svetniška podoba bl. škofa Slomška in omogočiti, da Slomškovo versko, duhovno, pastoralno, kulturno in narodno izročilo še v večji meri bogati in prežarja duhovno pot Cerkve v naši domovini, ki se, podobno kot Cerkev v Evropi in po širnem svetu sooča z mnogimi izzivi med „že in še ne“ božje odrešitvene zgodovine. „Cerkev v naši domovini in po širnem svetu se v zadnjih letih sooča z vse močnejšimi duhovniki tokovi in gibanji, ki hromijo njeno rast in njen duhovni polet, življenjsko bližino in njeno odrešenjsko poslanstvo, ko načrtno ustvarjajo pogoje in oblikujejo javno mnenje, ki zavrača Jezusa Kristusa in njegov evangelij in na različne načine podpira način življenja, kakor da Boga ni.“

Škof Lipovšek je spomnil, da so slovenski škofje januarja lani bl. škofa Antona Martina Slomška razglasili za zavetnika nove evangelizacije. Mogoče se komu to zdi nenavadno, saj je bl. škof Slomšek živel v času, ko niso poznali ne izraza evangelizacija in še manj izraza nova evangelizacija. „In vendar je Slomšek kot dober pastir že v svojem času tenkočutno zaznal zametke mišljenja in načina življenja, ki jih je že takrat širila porajajoča se brezbožna in liberalistična miselnost. Slomšek je že takrat uvidel, kar danes na vsakem koraku tako vneto oznanja papež Frančišek, da mora Cerkev svoje odrešenjsko poslanstvo širiti tudi onkraj izhojenih poti običajnega oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti.“

Apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek je omenil tudi bogato Slomškovo dediščino na področju šolstva. „Ko je Slomšek spodbujal vzgojno delo, je povedal, da evangelij nagovarja celega človeka, ne samo njegovo duhovno počelo in razsežnost. Ko je spodbujal in pospeševal šolstvo, vse od nedeljske šole do Visoke bogoslovne šole v Mariboru, ki je bila predhodnica mariborske univerze, je oznanjal, da evangelij in vera nista v nasprotju z razumom in znanostjo, ampak se dopolnjujeta in vodita k istemu cilju, čeprav po različnih poteh. Bl. škof Slomšek v svojem času spodbuja socialno pravičnost in podpiral dobrodelnost, kar pomeni, da evangelij ščiti male, uboge, trpeče in žalostne ter podpira prizadevanja za boljšo družbo in zveličavno omiko.“

Dejal je, da je bl. Slomšek uvidel veliko moč pisane in govorjene besede, moč jezika, zgodbe, pesmi. „V ta namen je ustanovil Mohorjevo družbo, zbiral pastoralno gradivo v Drobtinicah, sestavljal molitvenike, pesmarice, priročnike. Tu imamo posebni katehetski pristop pri Blažetu in Nežici, pa tudi lepe zgodbe, basni in še zlasti duhovne in narodne pesmi, ki so pri Slomšku v službi evangelizacije.“ Kljub temu je škof Lipovšek dejal, da nove metode in nova govorica nič ne pomagajo, če ni nove gorečnosti. „Tega se je bl. škof A.M.Slomšek dobro zavedal, ko je rad ponavljal „Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti“. Tega bi se morali bolj zavedati tudi mi, slovenski kristjani, ki smo se na Plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem ali na Slovenski sinodi odločili, da bomo v službi življenja in da bomo po poteh pastoralne prenove, „z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom, da bi se lahko drug drugemu darovali v ljubezni“ kot pravi naš pastoralni dokument Pridite in poglejte. Slomšek je deloval v času, ko je krščanska vera bila še glavna duhovna sila, ko sta se tako kultura kot država imeli za krščanski, a je kljub temu čutil potrebo, da evangelij oznanja z novo metodo in novo gorečnostjo. Koliko bolj bi morali to čutiti mi, ki živimo v okolju, kjer je krščanski način mišljenja pravzaprav manjšinski in vse javne ustanove v glavnem določajo brezverske ali protiverske tokove. Nova apostolska gorečnost seveda ne pomeni nekega novega fanatizma in nestrpnosti, ampak je vabilo, da se najprej vsak od nas ozre sam vase in se vpraša o svoji osebno veri, o mojem osebnem odnosu do Jezusa Kristusa in njegovega evangelija.“

Škof Lipovšek ni šel mimo trenutnih aktualnih zadev v Cerkvi na Slovenskem. Spomnil je na besede v svetem pismu, ko Mojzes govori o malikovanju zlatega teleta. „In danes, tu na Slomškovem slavju, se moramo vprašati, kaj bi rekel, kako bi reagiral naš novozavezni voditelj in učitelj, naš slovenski Mojzes, bl. škof Anton Martin Slomšek? Podobno kot Mojzes v Stari zavezi, bi tudi bl. škof Slomšek najbrž ostro reagiral in zahteval, da popravimo, kar je mogoče popraviti. To si prizadevamo. Strokovne službe so na delu. Toda, podobno kot starozavezni Mojzes, bi tudi bl. škof Slomšek takoj nastopil službo posrednika, zagovornika pri Bogu, to se pravi, on moli in prosi za nas, da bi se to žalostno dogajanje ob finančnem polomu in odhodu dveh nadškofov spremenilo v „milostni trenutek“, v obžalovanje in kesanje nad storjenimi grehi in spreobrnjenje k večji zvestobi Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju v vsem, tudi v odnosu do materialnih dobrin. Zdi se, da so prvi sadovi že vidni.“ Na pot v ta „milostni trenutek" nas – tako škof Lipovšek na poseben način vodi Leto vere. „Na pastoralnem področju to pomeni, da duhovnega poslanstva Cerkve nikoli ne bomo gradili in opirali na materialne dobrine, ampak na vero v Jezusa Kristusa, na njegovo delo odrešenja, na njegov evangelij.“

Nagovor pa je trenutni upravitelj Slomškove dediščine celjski škof Stansilav Lipovšek sklenil z besedami: „Pot je strma in zahtevna. A, pogum ! Nismo sami. Gospod je z nami. On. ki nas v današnjem evangeliju vabi in nam zagotavlja: Jaz sem trta, vi mladike. Ostanite v meni in jaz v vas, da boste obrodili obilo sadu (prim. Jn 15, 5-8).
In še ena luč sveti v termine in negotovost sedanjega trenutka. To je Božja in naša nebeška Mati Marija, jutranja zarja odrešenja in zvezda nove evangalizacije. Njena podoba, je vedno navdihovala življenje in delo blaženega škofa Antona Martina Slomška. Tudi mi se ji zaupno priporočamo za izhod iz duhovne in moralne krize, za milost novega začetka, za duhovno pomlad Cerkve v naši domovini."

Več o praznovanju Slomškove nedelje

Duhovna priprava na praznovanje Slomškove nedelje je po župnijah potekala 1., 8. in 15. septembra. Nedeljska bogoslužja so bila uglašena na leto vere in bl. škofa A. M. Slomška, ki je bil z vodilom „Sveta vera bodi vam luč“, zlasti pa z zgledom in besedo že v svojem času apostol in nosilec nove evangelizacije. „Slomškova apostolska gorečnost vsebuje sporočilo tudi za današnji čas,“ so zapisali v Slomškovem odboru.

Posebne priprave so bili deležni tudi župljani Nove Cerkve, ti so se na današnjo Slomškovo nedeljo pripravljali s tradicionalnimi Slomškovimi kulturnimi dnevi. Začeli so jih v petek s slovesno sv. mašo in odprtjem Slomškove spominske sobe v Župnijski kašči. Včeraj je bilo srečanje starejših župljanov s sv. mašo. Tudi to srečanje je bilo po besedah župnika Alojza Vicmana „obarvano z blaženim A. M. Slomškom“. Za to so poskrbeli otroci in mladi s petjem in sodelovanjem pri sv. maši in s kratkim programom po njej v večnamenski dvorani pri šoli.

MOLITEV ZA SLOMŠKOVO KANONIZACIJO

Nebeški Oče!

Blaženi škof Anton Martin Slomšek

je luč na poti našega krščanskega življenja.

Naj nas spremlja njegov zgled in podpira njegova priprošnja,

da bomo v edinosti s teboj in med seboj napredovali

v veri, upanju in ljubezni in bodo uslišane naše prošnje

za njegovo kanonizacijo.

To prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Oče naš... Zdrava Marija... Slava Očetu...

Blaženi Anton Martin Slomšek,

prosi za nas!