Ljubljana, ponedeljek, 25. september 2017, 17:14

Kdo je krivec za zgodbo mariborske nadškofije?

mag. Božo Rustja
Foto © Založba Ognjišče
%s1 / %s2

Slovenija je edina država, kjer je škofovska konferenca v enem dnevu izgubila predsednika in podpredsednika, trdi urednik Ognjišča Božo Rustja. Ob tem pa dodaja, da smo s tem izgubili dva kvalitetna človeka: prvi je filozof, pronicljiv mislec, celo udeležen v prizadevanjih za demokratizacijo Slovenije, pisec velikega števila knjig, družbeni analitik. Drugi je teolog, sposoben soočanja teološke misli s sodobnimi problemi in novimi izzivi. Rustja sicer v prispevku za časnik Večer kaže tudi na glavnega krivca za zgodbo mariborske nadškofije. Njegov prispevek objavljamo v celoti.

Skoraj gotovo se še ni zgodilo, da bi v enem dnevu neka škofovska konferenca izgubila predsednika in podpredsednika. Se je pa to zgodilo to v majhni Sloveniji. Izgubili smo dva kvalitetna človeka: prvi je filozof, pronicljiv mislec, celo udeležen v prizadevanjih za demokratizacijo Slovenije, pisec velikega števila knjig, družbeni analitik. Drugi je teolog, sposoben soočanja teološke misli s sodobnimi problemi in novimi izzivi. Duhovni človek, ki bi zadnji zagovarjal tezo, naj Cerkev deluje kot kakšen holding ali d.o.o. Zakaj se je potem Vatikan odločil za tako drastičen ukrep?

Zato ker javnost njuni imenu povezuje s finančnim krahom družb, povezanih z mariborsko nadškofijo. Tako sta tudi sama rekla v izjavah. Znašla sta se na mestu, kjer sta morala odločati o stvareh, ki jih nista najbolj poznala. Nihče od njiju – kakor nihče od nas teologov – ni ekonomist. V teh stvareh nas zlahka kdo pripelje žejnega čez vodo. Zato je bolje, da se takih iger ne gremo. Niso v skladu z naukom, ki ga oznanjamo. Prenevarne so za nas. Odsvetujem pa jih tudi drugim.

Oba – danes že upokojena - nadškofa spoštujem, da sta bila sposobna takega koraka kot je odstop. Predvidevam, da ni lahek. Menim, da si noben od njiju ne želi oblasti (koliko oblasti ima sploh danes škof?), a vseeno ni lahko spremeniti sloga življenja, potem ko si se popolnoma zapisal neki stvari, ki te je do nekega trenutka popolnoma zaposlovala, od nekega trenutka naprej pa boš moral čisto drugače živeti.

Kaže, da sta nadškofa sprejela trezno odločitev v korist Cerkve, da imeni dveh metropolitov ne bi več povezovali z neprijetnim »mariborskim škandalom«. Ob vsakem njunem nastopu se je lahko pojavil očitek: »Kaj bosta vidva govorila, ko pa Cerkev sama ne živi, kakor uči!« ali »Bodita tiho! Kaj kažeta na napake v družbi, ko ste jih vi polni!«

Sprašujem se, bo sedaj manj očitkov Cerkvi? Bo slovenska javnost sposobna priznati dobro voljo in pozitivne korake Cerkve? Bo javnost odslej manj krivična do kristjanov, ki smo navsezadnje tudi žrtev vseh teh pretresov?

Cerkev se je na neki način morala na zunaj očistiti, da bo bolj svobodno in učinkovito delovala. Upravičeno so nekateri postavili vprašanje – za kakšno ceno? Ali ni kazen pretrda? Gotovo je nesorazmerna. Nekateri že poudarjajo, da nista bila oba nadškofa enako časa na mariborskem (nad)škofijskem sedežu. Tam sta bila tudi v različnih obdobjih…

Sam pa se s številnimi drugimi ljudmi sprašujem, kakšna kazen naj bi doletela šele nekdanjega ekonoma mariborske (nad)škofije, ki je po besedah Ivana Štuheca »spiritus agens« vse zadeve, ki je tako klavrno končala? Pa ta gospod lepo sestavlja dolga pisma in jih pošilja novinarjem. Čudim se naivnosti nekaterih novinarjev, ki trditve v njegovih pismih jemljejo kot čisto zlato. Saj je logično, da se bo nekdanji glavni ekonom in pobudnik megalomanske zadeve skušal oprati in zmanjšati svojo krivdo. Se pa čudim kratkemu spominu novinarjev. Dokler je bil gospod, ki leto sproščeno preživlja v Avstriji, še na vplivnem in pomembnem položaju, do novinarjev ni bil ravno najbolj prijazen in do medijev ne najbolj zgovoren. O svojih ekonomskih podvigih ni transparentno razpravljal s predstavniki medijev! Zakaj bi ga danes kovali v zvezde? Nenavsezadnje proti nekdanjemu ekonomu že teče postopek tudi na sodišču, kar kaže, da ni žrtveno jagnje, ampak bi bil prej krivec strašanske polomije. Gotovo pa ni pri njej nedolžen!

Ljudje imamo radi, da se nekomu pripiše krivda, pa naj je kriv ali ne. So tudi taki, ki ob tem naravnost uživajo ali vsaj čutijo zadoščenje. Upam, da bo v primeru odstopa metropolitov drugače in se bomo iz tega nekaj naučili.

Nadškofa sta, laično govorjeno, odstopila zaradi objektivne odgovornosti. Tudi priznala sta del krivde in se ljudem opravičila. Dejstvo je, da se nihče od njiju v tej žalostni in boleči zgodbi ni premoženjsko okoristil. Niso vsi sposobni takih dejanj. Koliko tajkunov ali njim podobnih se je ljudem opravičilo? Koliko samih odstopilo?

Je Cerkev – končno (?)- ravnala drugače kot druge institucije? Smemo upati, da bo to sprožilo tudi drugačen način delovanja družbe in sprožilo prevzemanje odgovornosti? Se bodo tudi drugi ravnali po njima?

Nisem strokovnjak za ekonomijo, a zdrava pamet in izkušnja mi povesta, da je nekdo moral odobravati posojila družbam, povezanih z mariborsko nadškofijo. »Kdo bi vam odobril take kredite?« me je včeraj vprašal eden od številnih novinarjev, ki so me obiskali, in sam odgovoril: »Nihče, kakor jih ne bi nihče tudi meni!« Sprašujem se, kako so mogli odobravati take kredite? Jih je kdo odobraval s skrito računico, ki pa se ni izšla? Lahko tu pritrdimo teoriji zarote, da je šlo za napad na Cerkev v Sloveniji? Celo za poskus njenega uničenja? Ostaja dejstvo, da niso brez krivde tudi tisti, ki so take kredite odobravali.

Številni ljudje vidijo v odstopu nadškofov pozitiven znak in željo Cerkve, da se očisti. Za Cerkev bi bila to lahko nova priložnost in nov začetek. To težnjo po očiščenju pripisujejo zaslugi papeža Frančiška. Najbrž je bil »dosje Maribor« pripravljen že pred nastopom papeža Frančiška in ga je ta že našel na svoji delovni mizi. Brez dvoma pa je težnja po očiščenju in finančni transparentnosti v njegovem slogu. Če se trudi za tako transparentnost v svoji hiši, v vatikanski banki, zakaj bi mu jo odrekali na »periferiji«? Samo želimo lahko, da bi to njegovo prizadevanje dobilo veliko posnemovalcev v celotni družbi. Če bo odstop dveh nadškofov v Sloveniji, ki je za mnoge tako boleč in težak, pripomogel k očiščenju Cerkve in celo celotne družbe, potem s tem postaja manj težak in boleč.

Odgovorni urednik Ognjišča Božo Rustja

Ne spreglejte: