Nasveti za siliranje po suši prizadete koruze
| 07.08.2013, 08:25
O siliranju koruze prizadete po suši je v Sloveniji največ raziskav naredil in strokovnega zapisal dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Njegove ugotovitve je zbral in v strnjeni obliki za uporabo kmetom pripravil Peter Pribožič, vodja Kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj. Kmete opozarja, da je po suši prizadeta koruza za siliranje še vedno primerna, siliranje pa mora biti opravljeno v optimalnem času, ki pa je kratek glede na določitev vsebnost suhe snovi. Pridelek mase pa je bistveno manjši, zato so posledice suše na koruznih poljih katastrofalne za živinorejske kmetije.
Odločitev kdaj silirati posevke prizadete koruze po suši je vezana na cilj doseči še vedno primerno kakovost silaže. Odločitev je sicer težka in povezana z pravilno oceno sušine v celi rastlini. Po Verbiču je za uspešno siliranje koruze važna vsebnost sušine od 300 do 400 g/kg. Neprizadeta koruza doseže primerno vsebnost sušine v voščeni zrelosti. Količino sušine prispevajo predvsem storži, ki v voščeni zrelosti vsebujejo 500 do 600 g/kg. Koruza prizadeta po suši je precej drugačna.
Storži se zaradi suše ne razvijejo v polni obliki. Pri normalni zrelosti koruze predstavljajo storži 55% sušine, medtem ko je pri prizadeti koruzi delež storžev precej manjši (40 do 45 %). Sušina se torej ne poveča na račun storžev, zato je vsebnost sušine v celi rastlini manjša, kot bi pričakovali.
Vsebnost sušine v koruznici je lahko različna, pri normalni koruzi znaša od 200 do 300 g/kg, pri koruzi prizadeti po suši pa tudi 500 g/kg in več. Zaradi vsebnosti sušine v koruznici je ocena primernosti siliranja na podlagi ocene voščene zrelosti zrnja nezanesljiva. Po suši prizadeto koruzo moramo oceniti na podlagi vsebnosti vlage v koruznici za odločitev o primernosti siliranja. Metoda ocenjevanja zrelosti koruze na podlagi položaja mlečne črte na zrnju za prizadeto koruzo torej ni primerna.
Splošno pravilo lahko velja, da je prizadeta koruza primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. Bolj zanesljivo pa je če izmerimo vsebnost sušine v celi rastlini, da odvzamemo vzorec in ga posušimo doma ali v laboratoriju. Za koruzo je značilno, da dolgo časa zadržuje vlago, nato pa jo v kratkem času odpusti. Zato je tudi krajše obdobje optimalnega časa siliranja za prizadeto koruzo po suši. Ob pojavu dežja pa se vsebnost sušine v prizadeti koruzi po suši tudi hitro zmanjša lahko za 50 do 100 g/kg.
Potek siliranja prizadete koruze po suši
Osnovna pravila siliranja (hitro polnjenje, dobro tlačenje in dobro zapiranje silirane mase) še bolj dosledno izvajamo. Koruza prizadeta po suši se zaradi manjšega deleža zrnja in zaradi posušenih listov težje tlači. Po Verbiču je učinek suše na obstojnost silaže povezan s povečano vsebnostjo sladkorjev in tudi dušikovih spojin. Zaradi prisilnega dozorevanja je v silažah povečano vsebnost nepovretih sladkorjev, kar spodbuja rast gliv (kvasovk in plesni) in rezultira v slabši obstojnosti odprtih silaž. Večja vsebnost dušikovih spojin poveča vsebnost amonijaka v silaži, kar deluje zaviralno za razvoj gliv in s tem silažo ščiti pred kvarjenjem. Na kmetijah z dovolj velikim dnevnim odvzemom silaže nebi smeli imeti velikih težav z naknadno fermentacijo odprtih silaž. Pri kmetijah z malim dnevnim odvzemom odprtih silaž je priporočljivo dodajati ob siliranju pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami. To so dodatki na osnovi heterofermentativnih mlečnokislinskih bakterij vrste Lactobacillus buchneri.
Vsebnost nitratov v koruzni silaži po suši prizadetih rastlin
Posledice suše rezultirajo v kopičenje nitratov, še posebej, če je bila koruza obilno gnojena z dušikovimi gnojili. Največ nitratov vsebujejo spodnji deli koruznih stebel. Nitrati so lahko za živali toksični v večjih količinah, saj le ti povzročajo motnje pri prenosu kisika. Lahko pride tudi do zastrupitve in pogina. V silažah se vsebnost nitratov zelo zmanjša in zaradi tega je krmljenje silaže manj problematično od krmljenja sveže koruze prizadete po suši. Priporočljivo pa je, da silažo postopoma vključujemo v obroke, da zagotovimo normalen prehod v dnevni količini obroka.
Energijska vrednost silaže iz prizadete koruze
Energetska vrednost silaže je razmeroma dobra, kljub zmanjšanemu deležu storža. Namreč, povečana je prebavljivost koruznice, kajti v steblu ostanejo neizkoriščeni sladkorji potem, ko se zaradi suše prekine polnjenje storžev.
Po suši prizadeta koruza je torej za siliranje še vedno primerna, opravljena mora biti v optimalnem času, ki pa je kratek glede na določitev vsebnost suhe snovi. Pridelek mase pa je bistveno manjši, zato so posledice suše na koruznih poljih katastrofalne za živinorejske kmetije.
