Lectio divina - SREČANJE

| 11.06.2013, 11:56 Blaž Lesnik

Tokratni odlomek se dogaja znotraj sestavine življenja, ki se imenuje srečanje. Začetek Lukovega evangelija je povsem zaznamovan s srečanji. Najprej beremo o srečanju med Zaharijem in angelom Gabrijelom v templju, nato o srečanju med Marijo Gabrijelom, v našem odlomku pa se srečata Marija in Elizabeta in pa tudi dva otroka v njunih telesih, Jezus in Janez.

Vsako od teh srečanj napoveduje spremembo, obeta nekaj novega in spreminja stvarnost, ne samo protagonistov Lukovega evangelija, temveč tudi celotne usode sveta. Vsa ta srečanja so zaznamovana z navzočnostjo Svetega Duha, ki je vsenavzoči in delujoči božji Duh, ki ustvarja, pripravlja in navdihuje nezadržno spremembo toka zgodovine, ki bo človeštvu prinesla odrešenje.

ODLOMEK iz Lukovega evangelija (1, 39-45)
Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!

Srečanja, o katerih beremo tukaj, so del krščanskega dojemanja srečevanja ljudi z Bogom in Boga z ljudmi. Težave človeštva se začnejo z ranjenostjo ravno na tem področju. Po padcu Adama, kot beremo v 1. Mojzesovi knjigi, se ta ne čuti svobodnega, da bi se srečal z Bogom. Ko se Bog želi srečati z njim, se Adam skriva pred njim in s tem se skriva tudi sam pred sabo in pred svojim poslanstvom na tem svetu. Ne-srečanje z Bogom pomeni tudi ne-srečo, ki je posledica odtujenosti.

Marija, ki je zanosila na nenavaden način, brez moža, je od Gabriela izvedela, da je tudi njena sorodnica Elizabeta zanosila na nenavaden način, namreč v visoki starosti. Marijina naglica, da bi se srečala z Elizabeto pomeni, da si je močno želela soočiti se s stvarnostjo, ki ji je bila oznanjena. Marija ni od Boga odtujeno dekle, temveč je od Boga in za Boga prebujeno dekle. Njeno zaupanje v Boga ji omogoča, da se je vedno in skozi vse pripravljena srečati z Njim. Srečanje z Elizabeto, ki potrdi novico o visoko noseči Elizabeti, je Marijino hitenje k temu, da bi še globlje dojela to, v kar se je vdala, v božjo voljo.

Srečanje Marije in Elizabete je opisano z veliko luči in dinamike, ki jo nakazujejo takšne besede, kot so: vstala, v naglici, vstopila, zaslišala, dete se je zganilo od veselja, polna Svetega Duha, glasno vzkliknila, blagoslovljena, pride k meni, prišel kje glas do mojih ušes, izpolnilo se bo, kar je povedal Gospod.

Marijino in Elizabetino srečanje je pravi ognjemet gibanja, veselja in blagoslova. Ko Elizabeta vidi, da jo je obiskala „mati mojega Gospoda“, se ni skrila pred njim kakor Adam, temveč ga je po Mariji v polnosti sprejela z velikim vzklikom veselja. Za Elizabeto, tako kot za Marijo, izgnanstva in odtujenosti od Boga konec. Uvidita, da je Bog v stiku z njima po tem, da je jima je izpolnil obljubo, ki ni samo obljuba njima, temveč starodavna obljuba Abrahamu in njegovemu potomstvu, kar v svoji hvalnici razglaša Marija kot že izpolnjeno. Bog je tukaj, odrešenje je tukaj, v srečanju med dvema ženama, ki v svojih telesih nosita usodo sveta.

Lukov evangelij je napisan, da bi se ta, ki ga bere, tudi srečal z Jezusom, ga spoznal in odkril bližino in navzočnost Boga vsem narodom in vsemu stvarstvu. Ko se človek sreča z nečim in nekom tako globokim, v njem ne vlada več smrtni strah, v vsakem trenutku je zavladal Bog, od katerega nas nič ne more ločiti.

RAZMISLI

S kom se ti rad srečuješ in za kaj? Kaj je pomen teh srečevanj? Kako v njih srečuješ sebe?

Kje in na kakšen način se ti srečuješ z Bogom? Ali si kdaj zaznal njegovo vabilo tebi, da bi se srečal z njim? Kaj se je zgodilo po tem?

Kako se srečuješ tudi s sabo in stvarnostjo, ki te obdaja? Ali pustiš Kristusu, da v to stvarnost prinese osvoboditev?