Pričevanja za vero
| 18.05.2013, 21:42
V pripravi na praznik binkošti na Trgu sv. Petra poteka molitvena vigilija. Udeležujejo se je člani 150 gibanj, ki so preplavili celoten Trg sv. Petra in ulico sprave. Ob 18. uri se jim je pridružil tudi papež Frančišek.
Na srečanje s papežem so se člani gibanj in skupnosti na Trgu sv. Petra pripravljali s pesmimi in pričevanji. Papež ni pozdravil le zbranih na Trgu sv. Petra, ampak je vozniku dejal, naj ga popelje po vsej ulici sprave, ki so jo preplavili člani gibanj z vsega sveta. Pozdravljal je navdušeno množico, ki je bila vidno znamenje življenjskosti Cerkve.
V letu vere ni moglo manjkati to srečanje gibanj, je v pozdravu papežu poudaril predsednik papeškega sveta za novo evangelizacijo msgr. Rino Fisichella. Izražajo namreč velik dar, ki ga je Sveti Duh podaril Cerkvi po drugem vatikanskem Cerkvenem zboru. Povezuje pa jih želja, da bi svetu povedali, da ni mogoče živeti brez Kristusa, je poudaril msgr. Fisichella.
Bogoslužna slovesnost se je začela s papeževo počastitvijo ikone Marije Salus Populi romani, ki je med petjem Marijine pesmi romala po trgu.
Po berilu je bil močan trenutek, ki je spomnil na trenutek izvolitve papeža. Celoten trg se je namreč zbral v trenutku tišine.
Sledila so pričevanja. Prvi je spregovoril John Walters, pisatelj in kolumnist z Irske. Svojo kariero je pričel kot novinar pri znani glasbeno-politični reviji Hot Press. Je tudi velik poznavatelj moderne glasbe, redno piše v The Irish Times, znan pa je tudi po pisanju komedij za radio in gledališče. V letih 2008 in 2010 je izdal dve knjigi, v katerih opisuje kako je po letih teme našel vero.Poudaril je, da nam poznati Kristusa pomaga bolje spoznati resničnost.
Zatem pa je spregovoril zdravnik iz Pakistana Paul Bhatti, brat pakistanskega ministra Shabaza Battija, ki so ga leta 2011 ubili ekstremisti. Približal nam je življenje krščanske manjšine, katerega bogastvo je edinost z vesoljno Cerkvijo. Spregovoril je o požigih krščanskih domov, pa tudi željo kristjanov, da bi delali za dialog in pričevali za Božjo ljubezen med pripadniki drugih verstev. To je bila tudi edina želja Shabaza, ki so ga ubili pri 33. letih. Vedno je služil revnim in preganjanim, ker je začutil, da ga k temu kliče Bog. Kljub grožnjam je bil vedno zvest svojemu poklicu in je deloval za potrebne. Sanjal je Pakistan brez diskriminacije, Pakistan miru, kjer bi vsi lahko prispevali k razvoju naroda. To si je prizadeval tudi kot minister za manjšine. Ko so Pakistan prizadele poplave ali potresi, je bil vedno ob ljudeh. Mnogi so ga opozarjali, da je njegovo življenje v nevarnosti. On pa je z nasmehom odgovarjal, da je svoje življenje dal v Jezusove roke. Vsako jutro je molil vsaj pol ure ob premišljevanju Svetega pisma. Njegovo Sveto pismo je zdaj v Rimu kot neke vrste relikvija. Za Jezusa je namreč pričal s krvjo, vendar je to prineslo sadove. Mnogi so ga imeli radi, ne le kristjani, ampak tudi muslimani. O njem so govorili, da je bil človek miru in človek Boga. Sejal je ljubezen, ki je večja od pakistanskih gora. Njegovo življenje je dalo pogum mnogim kristjanom. Njegov brat pa se je zdaj vrnil v Pakistan, da bi nadaljeval njegovo poslanstvo za odrinjene na rob družbe. »Kot jaz so tudi mnogi drugi sprejeli njegovo pričevanje«, je povedal. Zdaj so kristjani manj sami. Po nasilju so jim solidarnost izkazali tudi mnogi muslimani in drugi. Ob koncu je papeža prosil za molitve, da bi nadaljevali poslanstvo Shabaza – prinašati Kristusovo upanje. »Mi kristjani iz Pakistana ne bomo pustili, da bi nam preizkušnje ukradle upanje, ampak bomo pričevali za Božjo ljubezen in če bo potrebno, bomo tudi umrli kot Shabaz«, je dejal Paul Batti. Vse vernike je povabil, naj jih pri tem podpirajo.
