Smejeva skrivnost – trideset let od škofovskega posvečenja Jožefa Smeja

Slovenija | 23.05.2013, 09:29

„Vsi, ki nam je podarjeno, da ga poznamo ali smemo celo z njim živeti, tudi ob tej častitljivi obletnici, ki obeležuje praktično zadnjo tretjino njegovega življenja, in to škofovskega, z občudovanjem strmimo v »Smejevo skrivnost«,“ je ob tej obletnici zapisal nadškof metropolit Marjan Turnšek. Vprašal se je: „Kakor on sam priznava, da z romanom ni mogel do konca razkriti Ivanocyjeve skrivnosti, tako čutimo ob njem tudi mi. Saj res. Kdo bi mogel pojasniti moč duha, vztrajnost telesa in neizčrpnost volje, izraznost njegove besede, pa naj bo pričevanjska v oznanjevanju ali izpovedna v pesmi ali romanu ali pronicljiva v zgodovinski, slovstveni ali teološki razpravi … saj vse to samo delno odstrinja skrivnost z njegove osebe s strastno prekmursko dušo, ki se je že od mladosti z vso to skrivnostno notranjo silo predala Bogu in Cerkvi. Saj res, si bo kdo upal kdaj napisati »Smejevo skrivnost«. Ali se ne bi najbolje razodela kar sama v avtobiografskem romanu?“

Smejeva skrivnost – trideset let od škofovskega posvečenja msgr. dr. Jožefa Smeja

Z letom stoletnice smrti »prekmurskega Slomška« ali »prekmurskega Mojzesa« dr. Franca Ivanocyja Kodila, katerega podoba je ob tem jubileju na novo zaživela z izidom romana Ivanocyjeva skrivnost, sovpada tridesetletnica škofovskega posvečenja izjemnega pisca tega romana msgr. dr. Jožefa Smeja.

Vsi, ki nam je podarjeno, da ga poznamo ali smemo celo z njim živeti, tudi ob tej častitljivi obletnici, ki obeležuje praktično zadnjo tretjino njegovega življenja, in to škofovskega, z občudovanjem strmimo v »Smejevo skrivnost«. Kakor on sam priznava, da z romanom ni mogel do konca razkriti Ivanocyjeve skrivnosti, tako čutimo ob njem tudi mi. Saj res. Kdo bi mogel pojasniti moč duha, vztrajnost telesa in neizčrpnost volje, izraznost njegove besede, pa naj bo pričevanjska v oznanjevanju ali izpovedna v pesmi ali romanu ali pronicljiva v zgodovinski, slovstveni ali teološki razpravi … saj vse to samo delno odstrinja skrivnost z njegove osebe s strastno prekmursko dušo, ki se je že od mladosti z vso to skrivnostno notranjo silo predala Bogu in Cerkvi. Saj res, si bo kdo upal kdaj napisati »Smejevo skrivnost«. Ali se ne bi najbolje razodela kar sama v avtobiografskem romanu?

Ob dopolnitvi trideset let posvečenega služenja v polnosti svetega reda msgr. dr. Jožefa Smeja nas navdaja izredna hvaležnost Bogu in njemu za njegovo zvesto škofovsko služenje nekoč na ozemlju mariborske škofije, zadnjih sedem let pa na ozemlju mariborske metropolije. Saj so zanj meje novih škofij vedno pomenile le priložnost za novo povezovanje in druženje ter skupno delo. Zvestoba je gotovo tista krepost, ki je v našem jubilantu rasla vseh enaindevetdeset let njegovega življenja in še zori naprej v njegovem dvaindevetdesetem letu. Zvest Kristusu, ki ga je poklical in poslal v našo krajevno Cerkev, zvest Cerkvi in njenemu učenju, zvest vsem ordinarijem, zvest vernikom, ki jih je in jih še z veliko ljubeznijo obiskuje po župnijah in jih uči ter krepi z milostmi zakramentov, zvest besedi in Besedi ... Občudujemo tudi njegovo zvestobo molitvi in premišljevanju duhovnih stvari ter čudoviti sposobnosti, da nas ob vsaki priliki iz zaskrbljenosti za vsakdanje stvari dvigne vsaj v kratek razmislek o duhovnih resničnostih, kar tako blagodejno deluje, saj je z duhovne perspektive vse takoj drugače dojeto. Najbolj z nestrpnostjo pa pričakujemo »razodetje« našega »starca« takrat, ko pred besedo zaigra na njegovem obrazu skrivnosten in hudomušen nasmeh. Takrat že vemo, da se bo »porodilo« iz njegove bogate globine nekaj pomenljivo lepega in modrostno sporočilnega ter življenjsko uporabnega.

Spoštovanega jubilanta je papež bl. Janez Pavel II. v aprilu leta 1983 izbral in imenoval za naslovnega škofa černiškega (Tzernicensis) in mariborskega pomožnega škofa. To imenovanje se je udejanjilo na binkoštni ponedeljek, 23. maja 1983, v mariborski stolnici po rokah glavnega posvečevalca takratnega apostolskega pronuncija v Jugoslaviji msgr. Michaela Cecchinija in soposvečevalcev msgr. Franca Krambergerja, mariborskega škofa, ter msgr. Alojza Šuštarja, ljubljanskega nadškofa metropolita, ki so se jim pridružili še drugi prisotni škofje. Od prvega trenutka škofovske službe naprej se je zaupal varstvu in spominu Božje Matere Marije in Matere Cerkve (na ta praznik je potekalo posvečenje), kar razodeva njegovo škofovsko geslo »GRATIA PLENA RECORDARE« (Milosti polna spomni se).

Spoštovani msgr. dr. Jožef Smej, ob Vašem tridesetletnem jubileju škofovskega službe, ki ste jo v mariborski nad/škofiji izpolnjevali kot pomožni škof in zdaj kot emeritus, Vam izrekam iskrene čestitke in kličem v svojem imenu in imenu vseh vernikov, in verjamem, da tudi v imenu vseh ljudi dobre volje, ki Vas poznajo, najprej na Vas obilen Božji blagoslov, nato pa še na mnoga ustvarjalna leta, ki naj Vam jih dobri Bog milostno podarja med nami še naprej!

+ Marjan Turnšek

mariborski nadškof metropolit