Maja MorelaMaja Morela
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

Cerkev se ne sme zapreti sama vase!

| 18.05.2013, 21:46

Papež Frančišek se je na predvečer binkošti srečal s člani več kot 150 gibanj in skupnosti, ki so preplavili Trg sv. Petra in ulico sprave. Odgovoril je na 4 njihova vprašanja. Njegovi odgovori so bili spontani, jasni in prepričljivi. Objavljamo povzetke njegovih besed.

1. Vprašanje: Kako živeti vero v naših krhkostih? Kako najti trdnost v veri?

»Imel sem milost, da sem odraščal v družini, kjer smo živeli vero preprosto. Posebej nam je o Jezusu govorila babica. Zato so mnoge mame in babice tiste, ki prenašajo vero naprej. Bog nam namreč ob nas postavi ljudi, ki nam prenesejo vero in nam povedo, kdo je Jezus.

Poseben dan pa je bil zame 21. 9. 1953. Šel sem v župnijo in srečal nekega neznanega duhovnika. Začutil sem potrebo po spovedi. Ne vem, kaj se je zgodilo, vendar je bil zame nek poseben trenutek. Nekdo me je čakal že dolgo časa. Po spovedi sem čutil, da se je nekaj spremenilo. Nisem bil isti. Slišal sem klic, glas. In bil sem prepričan, da moram postati duhovnik.

Pravimo, da moramo iskati Boga, ga prositi odpuščanja... Vendar nas On čaka, On je pred nami. To je velika milost - najti Nekoga, ki te čaka. Ko ga iščemo, nas On čaka, da bi nam dal svojo ljubezen in tako raste vera v srečanju z Jezusom.

Nekdo bo rekel: jaz rajši študiram o Jezusu iz knjig. To je sicer pomembno, toda vero dobimo v srečanju z Njim.

Kako pa premagati našo krhkost? Največji sovražnik je strah. Ne bojte se! Krhki smo, to vemo, vendar je On močan. Majhen otrok je krhek, vendar je varen, ker je ob starših.

Z Bogom smo varni. Če zaupamo le v nas same, pa smo bolj krhki.

V družini je mati tista, ki nas vodi k Bogu, takšna je tudi Marija. Vsakdanjo moč mi daje molitev rožnega venca. Grem k Njej in dobim moč.«

2. Vprašanje: Poskušam živeti vero v svojem okolju. Učim v šoli in poskušam otroke navdušiti za nekaj več. Mnogi iščejo srečajo v materializmu in so potem nezadovoljni, ali pa v nihilizmu in ostanejo prazni. Kako lahko Bog doseže srce sodobnega človeka? Vse okrog nas nam govori, da bi se zadovoljili s hitrimi odgovori. Kako živeti ta izziv? Kako učinkovito posredovati vero?

Kaj je najpomembnejše? Jezus. Če bomo le organizirali stvari, vendar bomo to delali brez Jezusa, ne bo šlo. On je najpomembnejši. Vsi vi ste kričali na trgu papež Frančišek... kje pa je bil Jezus? Želel bi, da bi klicali Jezus! Ta Jezus je sedaj prisoten med nami. Od zdaj naprej nič več Frančišek, ampak Jezus.

Druga beseda je molitev. Gledati Božje obličje in predvsem čutiti, da nas Gospod gleda, da nas On prvi gleda. To izkušam v večerni molitvi, včasih tudi zaspim, ker sem utrujen, vendar se čutim potolaženega, ker čutim, da me On gleda. Ko nas On gleda, nam daje moč in nam pomaga, da zanj pričujemo. Pustimo, da nas On vodi. Tako bomo pravi evangelizatorji.

Potem pa pričevanje. Če pustiš, da te vodi Jezus, ti on pripravi presenečenja. Mislite, da je treba strategije za evangelizacijo narediti na papirju? Pomembno je pustiti, da nas vodi Bog, potem bomo delali strategije, ki so le sekundarnega pomena.

Pričevali bomo z ljubeznijo in ne z idejami; z evangelijem, ki ga bomo živeli v vsakdanjem življenju. Cerkev peljejo naprej svetniki. Svet danes potrebuje pričevalce, ne toliko učitelje. Ne govorimo veliko, ampak predvsem govorimo z doslednim krščanskim življenjem.

3. Vprašanje: Kako pomagati revnim? Kako lahko živimo revno Cerkev? Kakšen prispevek lahko damo Cerkvi in družbi v tej krizi javne etike, politike in razvoja?

Najprej moramo živeti evangelij. To je naš največji prispevek. Cerkev ni politično gibanje ali dobro organizirana struktura ali dobrodelna organizacija. Sicer izgubimo sol, smo prazna organizacija. Hudič nas zavaja z nevarnostjo učinkovitosti. Naloga Cerkev pa je živeti evangelij in pričevati za Kristusa. Biti luč, sol in kvas, najprej s pričevanje medsebojne ljubezni in solidarnosti. Trenutki krize, ki jih živimo, niso le ekonomska ali kulturna kriza, ampak kriza človeka. Človek je v krizi. Človek pa je ustvarjen po Božji podobi in zato je kriza tako globoka. Ne smemo se zapreti in obupati. Obstaja nevarnost, da bi se zaprli v župnijo, gibanje, v krog s tistimi, ki mislijo enako kot mi. Če se Cerkev zapre, zboli. Cerkev mora iti iz sebe na obrobja. Jezus je rekel: Pojdite in oznanjajte... Če gremo ven, se lahko zgodi nesreča. Jaz pa vam pravim: rajši imam Cerkev, ki se ji kaj zgodi, kot bolno Cerkev. Kolikokrat Jezus trka, da bi šel ven, pa mu ne pustimo, ker se raje počutimo varne v nekih strukturah. To pa nas dela za sužnje in ne svobodne božje sinove.

Vera je srečanje z Jezusom in tudi mi moramo storiti kot On. Živimo v kulturi, kjer se vse zavrže, ko se ne potrebuje več. Moramo ustvariti kulturo srečanja, prijateljstva, bratstva, kjer bomo govorili tudi s tistimi, ki ne mislijo kot mi. Vsi so Božje podobe, božji sinovi.

Če gremo iz nas samih, najdemo revščino. Danes je novica nek škandal, ne pa najti mrtve zaradi lakote. Ni novica, da mnogi otroci umirajo od lakote. Ob tem ne moremo biti mirni. Ne smemo govoriti o teoloških stvareh in v miru piti čaj. Iskati moramo tiste, ki so Kristusovo meso.

Ko sem spovedoval, sem vedno vprašal, ali daste miloščino? In potem: Ali pogledate v oči tistim, ki jim daste miloščino? Ali jih primete za roko? Tu je problem. Dotakniti se Kristusovega telesa. Revščina za nas ni sociološka kategorija, ampak teološka kategorija. Lahko bi rekel: celo prva kategorija. Bog se je namreč ponižal in je postal reven.

Revna Cerkev se začne, ko se približamo Kristusovemu telesu. In to ni lahko.

Danes je tragedija, če nihajo naložbe v bankah, če pa umrejo ljudje od lakote, ni tragedija. Cerkev revnih gre proti toku te mentalitete.

4. Vprašanje: Kako pomagati našim bratom, ki po svetu trpijo zaradi vere, ki so preganjani?

Da bi oznanjali evangelij sta potrebni dve kreposti: pogum in potrpljenje. Oni so v Cerkvi potrpljenja, oni trpijo. In danes je več mučencev, kot pa v prvi Cerkvi. Naši bratje in sestre trpijo. Prinašajo vero vse do mučeništva, ki pa ni nikoli poraz, ampak je najvišja stopnja pričevanja, ki ga lahko damo. Vsi smo na poti mučeništva, ko se odpovemo majhnim stvarem. Nekateri pa dajo svoje življenje, ko pričajo za Kristusa. Kristjan se mora vedno prepustiti Jezusu. Kristjan mora znati vedno odgovoriti z dobrim na zlo. Moramo biti zedinjeni z njimi, ki trpijo. Ali vsakodnevno molite za te brate in sestre? Dobro pomislite... Oni doživljajo mejo med življenjem in smrtjo. Zato moramo spodbujati versko svobodo za vse. Vsak človek mora biti svoboden v svojem verskem prepričanju, saj je vsak Božji sin.

Ne pozabite: Cerkev ne sme biti zaprta, ampak iti navzven, na obrobja. Naj nas Gospod vodi v to smer!

 

Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...