Janša za Radio Ognjišče: vlada zapravila kakšnih 800 milijonov

Slovenija 16. 05. 2013, 13:37 Tanja Dominko

Predsednik SDS Janez Janša je v oddaji Pogovor o med drugim spregovoril o izzivih stranke v njegovem novem mandatu in komentiral ukrepe, s katerimi se vlada namerava soočiti s krizo in jih je tudi že poslala v Bruselj.

Prvak SDS je priznal, da je preden se je odločil za kandidaturo za nov mandat na čelu stranke, imel nekaj dilem. „Nekaj dilem je bilo. Dvajset let na čelu stranke, ki je zrasla s treh na trideset odstotkov, je dolgo obdobje. Za razliko med tema dvema številkama je veliko naporov, porazov in zmag, to človeka izčrpa. Vendar je podpora, ki je prihajala iz občinskih odborov, pretehtala in tako sem dal soglasje h kandidaturi.“ Podpore, ki je bila med več kot 500 delegati skoraj enotna, je vesel, sam ni pričakoval, da bo tolikšna, saj so se v teh letih pri kom pojavile tudi zamere. „Podpora pomeni, da se stranka zaveda trenutka, v katerem smo, finala, v katerega Slovenija vstopa v smislu izhoda iz krize in je to tudi spodbuda zame osebno.“ Na vprašanje, ali bi sam videl tudi koga drugega na tem položaju, je odgovoril, da je trditev, da „SDS nima nikogar drugega, ki bi jo lahko vodil, iz trte izvita“. Janša je poudaril, da gre za „suvereno pristojnost vsake stranke, da sama izbere svoje vodstvo. Če bi bili pozitivna stranka, bi na naš kongres prišel kak stric in bi zamrznil predsednika“. To, da je bilo slišati iz konkurenčnih strank pomisleke nad njegovim vodenjem, je bila le še dodatna spodbuda, da se je odločil za kandidaturo, saj to po njegovem pomeni, da jih imajo za resno stranko.

Na vprašanje, ali bi se danes odločil drugače in se raje začasno umaknil z vrha SDS, če bi vedel, da bo sledil padec vlade zaradi objave poročila protikorupcijske komisije, je Janez Janša odgovoril nikalno. „Kaj bi bilo danes drugače?“ Po njegovem mnenju ni šlo za to, da njemu tedaj koalicijske stranke ne bi zaupale, ampak za obrnjeno situacijo, saj se mu je zdelo nenavadno, da je predsednik državnega zbora za poročilo izvedel prej kot on sam. Po objavi tega poročila je dobil zgolj globo v višini 400 evrov, zato se je ob tem vprašal, ali „je bilo vredno za 400 evrov rušiti vlado?“. Še vedno je prepričan, da se je poročilo tedaj pojavilo zgolj zato, ker je začela vlada rušiti monopole in se je v tranzicijski levici pojavil strah, da bo zakon o slabi banki ali zakon o državnem holdingu ogrozil financiranje teh monopolov.

V pogovoru je predsednik SDS komentiral tudi predlagane ukrepe vlade, ki jih je premierka Alenka Bratušek ta teden predstavila tudi poslankam in poslancem. Dejal je, da varčevanje pri materialnih stroških, ki ga je napovedala, ni dovolj. „To pomeni recimo, da policija ne bo iztrošenih avtomobilov zamenjala z novimi, ampak bo popravljala stare. Tako bo denimo zapravila polovico manj denarja. To, da začasno ne narediš nečesa, veš pa, da bo to čez leto ali dve precej dražje, je tiščanje glave v pesek. To je počela tudi Pahorjeva vlada.“ Kot napačno smer je ocenil tudi dvigovanje davkov. „Še nobena vlada ni na ta način izšla iz krize, da bi samo privila davčni vijak in na ta način dobila od ljudi več.“ … „V Sloveniji dajatve same po sebi niso tako nizke, za ta krizni čas so previsoke. Z višjimi davki se bo iz slovenskega gospodarstva in od slovenskega prebivalstva, ki bo trošilo manj, kvečjemu pobralo manj davkov in dajatev. Popolnoma jasno je, da samo z varčevanjem in restriktivnimi ukrepi ni mogoče rešiti situacije, ampak v prvem koraku brez tega ne gre,“ je poudaril Janša. Glede zaveze vlade, da bo pomagala uspešnim podjetjem, hkrati pa začela omenjati pomoč Primorju, pa je Janša dejal, da se to sicer sliši dobro, a s konceptualnega vidika je to popolnoma napačna usmeritev. Denarja za reševanje podjetij, ki imajo 200 ali 300 milijonov evrov luknje v bilancah, enostavno ni. Poleg tega so po njegovih besedah te državne pomoči ali prepovedane ali pa striktno omejene.

Janša obžaluje, da ni prišlo do nikakršnega dogovora, da se zlato fiskalno pravilo zapiše v ustavo. Ponovno je poudaril, da se je Slovenija zadolžila bistveno predrago in da je vlada z napačnim ravnanjem zapravila kakšnih 800 milijonov evrov. S tem bi lahko zgradili večji del zahodnega dela tretje razvojne osi ali pa 300 šol, je dejal.