Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marta JerebičMarta Jerebič

Papež diplomatskemu zboru: Borimo se proti telesni in duhovni revščini

| 22.03.2013, 14:09

Papež Frančišek se je dopoldne srečal z s predstavniki diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. V nagovoru jih je povabil, naj se borijo proti telesni in duhovni lakoti, ki vlada danes v svetu. Spodbudil pa jih je tudi h gradnji mostov z ljudmi vsega sveta.

"Želel bi, da bi bilo to srečanje z vami objem papeža svetu. Preko vas bi rad dosegel vse vaše narode, in tako vsakega od vaših državljanov z njihovimi dramami, upanji, željami in veseljem," je svoj nagovor diplomatskemu zboru zale papež Frančišek. Odnosi njihovih držav s Svetim sedežem so po papeževih besedah za dobro ljudi in to je tudi v srcu Svetega sedeža: dobro vsakega človeka na tem svetu. Ob tem je izrazil željo, da bi poglobili odnose tudi s tistimi, ki še nimajo uradnih odnosov s Svetim sedežem.

Zatem jim je spregovoril o razlogih za izbor svojega imena po Frančišku Asiškem, ki je znan po vsem svetu, tudi med neverujočimi. Prvi razlog je njegova ljubezen do revnih. "Koliko revnih je tudi danes po vsem svetu in koliko trpljenja doživljajo," je dejal papež. Cerkev si je po njegovih besedah vedno prizadevala pomagati vsem v pomanjkanju. V mnogih državah lahko zasledite velikodušnost kristjanov do bolnih, sirot, brezdomcev in ljudi na obrobju. Tako si prizadevajo za bolj človeško in pravično družbo.

Po papeževih besedah pa obstaja tudi duhovna revščina današnjih dni, ki zadeva tudi najbolj bogate države. "To je diktatura relativizma, ki vsakemu dovoli, da postane merilo za svoja dejanja. Zato postavlja v nevarnost sobivanje med ljudmi," je poudaril sveti oče in dodal, da je to tudi drug razlog za izbor njegovega imena. Frančišek Asiški nas vabi, da delamo za mir. Pravega miru pa po njegovih besedah ni brez resnice. "Ni pravega miru, če je vsak merilo samemu sebi, če vsak lahko vedno zahteva le svoje pravice, ne da bi se zavzel za dobro drugih in narave," je dejal.

Zatem pa je papež spregovoril o pomenu gradnje mostov z ljudmi in z Bogom, kar izraža tudi ime papež. Ob tem je zaželel, da bi tudi dialog Svetega sedeža z državami vsega sveta prispevali h gradnji mostov med vsemi ljudmi. "Da bi vsak v drugem našel ne sovražnika, ne tekmeca, ampak brata, ki ga mora sprejeti in objeti." Povedal jim je, da je v njem zelo živ dialog med različnimi kulturami, saj ima italijanske korenine, prihaja pa iz Argentine.

Pri tem je pomembna vloga religije. "Ni mogoče graditi mostov med ljudmi, če pozabimo Boga. Velja pa tudi obratno: ne moremo graditi pristnega odnosa z Bogom, če se ne zmenimo za ljudi," je dejal papež. Zato je po njegovih besedah treba utrditi odnose v vsemi verstvi, še posebej z islamom. Pomembno je utrditi tudi odnose z nevernimi, da ne bi nikoli prevladale razlike, ki nas ločujejo in ranijo, ampak da bi tudi v različnosti zmagala želja po gradnji pristnih vezi prijateljstva med vsemi narodi.

Boriti se proti telesni in duhovni revščini ter graditi mostove so temeljne točke poti, na katero je papež v svojem nagovoru diplomatom povabil vse države, od koder prihajajo. "To je težka pot, če se ne naučimo vedno bolj ljubiti to našo zemljo." Tudi tu nas po papeževih besedah Frančišek uči, da varujemo naše okolje, ki ga pogosto ne uporabljamo za dobro, ampak ga izkoriščamo v škodo drug drugega. Na koncu se je zbranim predstavnikom diplomatskega zbora še zahvalil za njihovo delo pri gradnji miru in mostov prijateljstva.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.