Marjan Bunič
Mednarodni dan maternega jezika
|
Včerajšnji dan, 21. februar, je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika – v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred sedeminštiridesetimi leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Tako je želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC sta dan materinščine počastila s predstavitvijo Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika. Ta je po zasnovi in vsebini dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika in prvo splošnoslovarsko delo na Slovenskem po letu 1991. Predstojnik Inštituta prof. dr. Marko Snoj je ob predstavitvi dejal: „Materni jezik, ki v temelju določa naš pogled na svet, ni kateri koli jezik, kakor tudi mati ne rečemo vsaki ženski, ki bi to lahko bila. Do maternega jezika imamo poleg razumskega praviloma tudi čustven odnos, cenimo in poznamo ga drugače kot tuje, zanj naj bi skrbeli bolje kot za druge in ne pomeni nam zgolj večinskega ali uradnega jezika v Republiki Sloveniji.“
Na Radiu Ognjišče smo ob mednarodnem dnevu materinščini posvetili več minut kot sicer, saj so nas skozi ves dan spremljali praktični nasveti in razmišljanja lektorice, profesorice slovenščine, Božislave Čož: „Materni jezik je jezik, v katerega se rodimo, jezik, v katerem odraščamo, jezik, v katerem sanjamo ... Materinščine nas res najprej nauči okolje, potem pa to znanje dopolnjujemo v osnovni in srednji šoli, lepo pa bi bilo, da bi ga dopolnjevali vse življenje ...“ O jezikovnih napakah pa: „Napake, ki jih slišimo v javnosti, si prej zapomnimo kot pravilne izraze; napačno naučena beseda se hitreje širi kot pravilna in se nanjo nato večkrat kar pozabi, kar je pa škoda ...“
