Sveti Miklavž je priljubljeni svetnik

Slovenija | 04.12.2012, 08:53

"Prvi datum, ki si ga premnogi otroci zapomnijo, je 6. december, god sv. Miklavža, kakor pravimo sv. Nikolaju, ki je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Na predvečer svojega godu hodi ta svetnik - kakor otroci v svoji nedolžni preprostosti verujejo - s svojim spremstvom, angeli in parkeljni, od hiše do hiše in prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe. Marsikje god svetega Miklavža porabijo za dan krščanske dobrodelnosti: z materialnimi darovi se spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok. Tudi v naših družinah bi lahko otrokom ob takih priložnostih odpirali srca za potrebe ljudi, ki živijo okrog nas," je zapisal Silvester Čuk v svoji knjigi Svetnik za vsak dan, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

O priljubljenosti sv. Miklavža govorijo tudi knjige, ki so izšle pri založbi Ognjišče.

Tako je letos izšla prenovljena izdaja pobarvanke SVETI MIKLAVŽ. Besedilo zanjo je napisala Berta Golob, ilustracije pa so delo Silve Karim. Babica pripoveduje svojim vnukom o sv. Miklavžu, ki je bil pred davnimi časi rojen na ozemlju današnje Turčije. Dobrota je zaznamovala njegovo življenje, zato je tudi danes, ko je okoli nas veliko ljudi, ki so potrebni pomoči, vreden posnemanja. Otroci si bodo z barvanjem še lažje zapomnili vsebino ...

Slikanica MIKLAVŽ PIŠKOTE PEČE s pomočjo pripovedi opiše življenje svetega Miklavža. Besedilo za slikanico je napisal Božo Rustja, ilustrirala pa jo je Karmen Smodiš. In kaj pripovedujejo zgodbe o resničnem svetem Miklavžu? O tem, kaj se zgodi, če Jan sliši, da Miklavž peče piškote, ko žari nebo, in če si potem oče zlomi nogo? Oče ostane doma in sinu Janu postopoma pove zgodbe o Miklavževem življenju. Jana zgodbe navdušijo, še bolj pa novica, da bo dobil bratca. Sklene, da bo do njega tako velikodušen, kot je bil Miklavž.

ZGOŠČENKA O MIKLAVŽU

Ob izidu slikanice je založba pripravila tudi zgoščenko, na kateri besedilo berejo znani slovenski igralci. Na CD-ju je besedilu sllilanice Miklavž piškote peče dodana še ena zgodba o Miklavžu z naslovom Miklavževi škornji. V njej bodo otroci zvedeli, zakaj Miklavž polaga svoje darove v škornje, v peharje ali pa na krožnike.

SVETI NIKOLAJ je privlačno ilustrirana pripoved zgodbe o svetem Nikolaju, ki je ponoči potiho obdaroval tri dekleta, da so se lahko poročila. Prav skrita dobrota in plemenitost, sta navdihnili običaj Miklavževega obdarovanja.

VEČ O PONUDBI OGNJIŠČA.

IN KDO JE SV. MIKLAVŽ?

Prav veliko zgodovinskih podatkov iz življenja sv. Miklavža ni, več nam o njem povedo prisrčne legende. Trdno je dejstvo, da je bil Nikolaj škof v Miri, kjer je v visoki starosti umrl okoli leta 350, potem ko se je z drugimi škofi udeležil koncila v Niceji leta 325. Pobožnim staršem se je rodil potem, ko sta bila že dolgo poročena in sta izgubila upa­nje na potomce. Bila sta dobra in usmiljena človeka, odprta za reveže. Sin Nikolaj ("zmaga ljudstva" pomeni njegovo ime) ju je v tem posnemal. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki po goreči molitvi odločili: tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev, naj bo novi škof. To je bil Nikolaj. Svo­jim vernikom je hotel biti v vsem zgled, zlasti v dobrodelnosti. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še prega­njali in tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Po legendi je priskrbel primerno doto trem dekletom, ki so bile obubožane in bi zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile.

Sveti Nikolaj je eden najbolj češčenih svetnikov vzhodne Cerkve; bolj kot njega častijo le Mater božjo. V carski Rusiji so svetnikov spomin slavili z dvema praznikoma: 6. decembra, ko je spomin njegove smrti, in 9. maja, ko je spomin prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove zelo češčene relikvije in jih prenesli v svoje mesto, kjer so še danes (Italijani mu pravijo "san Nicola di Bari").

Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu ljubljenemu svetniku posvečenih največ cerkva - okoli 200. V mnogih so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju.

V prejšnjem stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah utrdilo miklavževanje - obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Kmalu po drugi svetovni vojni so oblastniki Miklavža pregnali in namesto njega iz Rusije pripeljali Dedka Mraza. Zadnja leta se lepi običaj miklavževanja marsikod obnavlja.

Ime Nikolaj je povsod, posebno pa v Rusiji, zelo pogosto (pri nas so poleg Nikolaja in Miklavža znane še druge oblike: Niko, Niki, Miko, Mikec, Miček - Nikolaja, Nika, Nikica).

Življenjepis je vzet iz knjige Svetnik za vsak dan, ki jo je napisal Silvester Čuk, izšla pa je pri založbi Ognjišče.