Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Razpravljalci  (foto: Izidor Šček)
Razpravljalci

VIDEO: Slovenski mediji o zamejcih in zdomcih (1)

Slovenija | 07.10.2012, 19:10

Na Radiu Ognjišče se skozi vse leto trudimo poslušalke in poslušalce seznanjati o tem, kaj počnejo naši rojaki v zamejstvu in zdomstvu. V posebnih dnevnih rubrikah pa tudi v redni tedenski oddaji prepletamo dogodke naših zamejcev in zdomcev. Redno spremljamo njihovo delo, saj smo prepričani, da tako delamo vez med nami, ki živimo v domovini in tistimi, ki za domovino živijo zunaj.

Na Radiu Ognjišče smo se odločili pripraviti dve okrogli mizi na temo „Slovenski mediji o zamejcih in zdomcih“. K sodelovanju smo povabili tako urednike posameznih medijskih hiš, Svetovni slovenski kongres, posamezne strokovnjake pa tudi predstavnike Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekateri so se našemu vabilu odzvali z veselje, drugih nismo pridobili a smo prepričani, da razprava zato ne bo nič manj pestra. V prvi prvi okrogli mizo so sodelovali Matjaž Longar, državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, urednik Mladike Marij Maver, urednik spletnega portala Slomedia.it Darko Bradassi, urednik Novega glasa Jurij Paljk in nekdanji minister ter državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Vencelj.

Matjaž Longar
Matjaž Longar © Izidor Šček
Prvi uvodničar je bil Matjaž Longar, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od avgusta 1997 do junija 2000 je bil prvi sekretar na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Rimu. Ko je dr. Andrej Bajuk leta 2000 postal predsednik vlade je postal njegov svetovalec za zunanje zadeve, vključno s področjem Evropske unije. Od novembra 2000 pa do november 2004 je bil pooblaščeni minister in namestnik veleposlanika na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Berlinu. Marca 2006 pa je bil imenovan za generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu s pristojnostjo na Koroškem, Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem. To funkcijo je opravljal do avgusta 2010. Zadnje leto in pol pa je bil pooblaščeni minister na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Matjaž Longar je izrazil veselje nad tem, da je vlada ohranila urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kar je dober signal za vse naše rojake. Ko sta z ministrico Ljudmilo Novak začela delo, so tudi notranjo ureditev prilagodili viziji. En del deluje za Slovence v zamejstvu, saj gre za naše avtohtone narodne manjšine v sosednjih državah, ki so dosegle nek pravni nivo, vendar obstajajo mnoga vprašanja odprta. Brez finančne pomoči matične države bi bili mnogi programi v zamejstvu okrnjeni ali pa se ne bi mogli izvajati … »Velik poudarek smo dali tudi spodbujanju razvoja na gospodarskem področju, naš skupni kulturni prostor moramo razširiti na vsa področja, predvsem mikro gospodarstva,« je poudaril Matjaž Longar. Drugi del urada je namenjen zdomcem in izseljencem, ki so morali zapustiti Slovenijo. Njim je treba pomagati pri izvajanju različnih programov, saj gre za pomoč pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. »Moderni čas kaže velike možnosti za mlade generacije, če mi želimo v polnosti izkoristi to možnost, bomo morali sprejeti dejstvo, da se v tujini nahaja veliko uspešnih znanstvenikov, ponovno jih moramo povezati v nek skupni prostor in jih pritegniti v naše narodno telo« je prepričan Matjaž Longar.

Dario Bradassi
Dario Bradassi © Izidor Šček
Nadaljevali smo z Darkom Bradassijem, odgovornim urednikom spletnega portala Slomedia.it, ki je s svojimi 8.000 obiski dnevno in 15.000 ogledi najbolj branih člankov najuspešnejši portal med Slovenci v Italiji. Portal je bil ustanovljen leta 2008, pri njem sodelujejo predvsem mladi sodelavci, njegova vizija pa je v odprtosti, demokratičnosti in povezovalnosti. Gre za enega najpomembnejših poročevalcev o dogajanju med Slovenci v Italiji, njegove vesti prodirajo v širšo slovensko javnost, članke in fotografije pa povzemajo najpomembnejši slovenski mediji. Darko Bradassi je publicist od leta 1989, dolga leta je bil sodelavec tednika Novi list (sedanji Novi glas) ter radijskih poročil na Radiu Trst A, bil pa je že odgovorni urednik časopisov Trst-kmetijstvo-okolje in Meteorologica ter nekdanjega italijanskega vsedržavnega spletnega portala Micrometeo. Od leta 2008 je odgovorni urednik spletnega portala Slomedia.it.

Darko Bradassi, urednik spletnega portala Slomedia.it je povedal, da je skupina zanesenjakov, ki je začela ustvarjati portal, ob nastajanju predstavila idejo tudi pomembnejšim ustanovam na Tržaškem, vendar so ena za drugo odstopale od tega: »Vtis imam, da je takrat prevladoval nek strah, da bi se lahko pojavil tak medij, ki bil lahko odprt za vse bi poskušal biti na strani slovenskega človeka, ne pa na strani nekdanjih blokad, ki so tudi pri nas v zamejstvu še kako prisotne.«

Spletne strani so začele delovati v zasebni obliki, na domu, v sobi, kjer sta bila dva računalnika in glavni del redakcije. Projekt se je izkazal za uspešnega, že po nekaj mesecih delovanja je imel splet zadovoljiv odziv naših ljudi v Italiji in Sloveniji. Po naključju so kmalu po nastanku portala slovenske višje šole na tržaškem okupirale stavbe, ker so imele težave v odnosu do italijanske države. Slomedia.it se je pojavila med študenti, mladi so dobili sredstvo, da so lahko izrazili svoje misli, ideje. »Potem so nas opazili in spoznali tudi medij v Sloveniji. Okupacija je v matici odmevala, toda niso imeli vira, mariskateri medij je citiral nas« je dejal Bradassi, ki je izrazil željo, da bi Slovenci premostili še zadnje ovire v sporazumevanju med sosednjima narodoma, še zadnje pregrade, ki so še prisotne in: „da bi se meje, tako kot na našem portalu, porušile tudi v glavah.“

Marij Maver
Marij Maver © Izidor Šček
Svoj pogled nam je predstavil tudi Marij Maver, glavni in odgovorni urednik tržaške revije Mladika. V šestdesetih letih je nekaj let poučeval slovenščino na slovenskih šolah v Trstu, od leta 1969 do upokojitve pa je bil zaposlen kot urednik govorjenih sporedov na tržaški radijski postaji RAI. Revijo Mladika ureja od leta 1976, uredništvo je prevzel po smrti Jožeta Peterlina. Maver je tudi predsednik Slovenske prosvete in aktiven v različnih organizacijah slovenske manjšine v Italiji. Od vsega začetka je med organizatorji študijskih dnevov Draga, je član glavnega odbora Sveta slovenskih organizacij in član sveta stranke Slovenska skupnost. Lani je ob slovenskem knjižnem sejmu prejel Schwentnerjevo nagrado.

Mladika je nastala leta 1955 v krogu Tržaških intelektualcev, o njej je spregovoril njen urednik Marij Maver. Vedno je šla po svetu, po osamosvojitvi tudi v domovino danes pa so po Maverjevem mnenju nastopili drugačni časi in tudi problemi: »Mladika se ne more kosati z digitalnimi mediji, predvsem internetom. Nastala je kot kulturna in družinska revija.« Opozoril je tudi na dejstvo, da se na literarni natečaj, ki ga pripravljajo že 40 let, prijavljajo tudi Slovenci iz matične domovine, kar je dobro, na drugi strani pa se kaže ogroženost manjšine kot take. »Vse odprte meje ne morejo blokirati tega trenda,« je dejal Marij Maver in izpostavil, da je v Trstu je premalo možnosti, da bi se kdo uveljavil, povzpel na višja mesta: » Inženirji, visoki tehniki, v Trstu nimajo možnosti, zato je naše okolje šibko, moramo ga zalivati, da bi kaj zraslo.« Tudi zato so začeli izdajati planinsko prilogo Rast, ki jo ustvarjajo mladi, toda nastaja s težavami. Marij Maver je zato poudaril, da je v tem času veliko težje vzdrževati tiskane medije, saj so elektronski močnejši in predvsem hitrejši. Marij Maver je opozoril tudi, da je nacionalna zavest upadla, na vprašanje, kdaj so bili stiki med matično domovino in Italijo najboljši, pa odgovoril: „Največ zanimanja za zamejstvo je bilo, ko so bili aktualni depoziti, torej v času nekdanje Jugoslavije. Žal je slika nekoliko negativna.“

Peter Vencelj
Peter Vencelj © Izidor Šček
Kot predzadnji uvodničar je nastopil Peter Vencelj. Po diplomi iz tehnične fizike leta 1963 je podiplomsko študiral in postal najprej asistent, nato pa docent in profesor na oddelku za matematiko in fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Leta 1985 je prevzel nalogo predsednika odbora za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije in se tako vse do ustavnih sprememb 1989 ukvarjal z nalogami in težavami celotnega izobraževanja v Sloveniji. V tem času se je tudi vključil v tok družbenih in političnih sprememb. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je kandidiral na listi Slovenske demokratične zveze, v Demosovi vladi pa je postal minister za šolstvo. Po volitvah leta 1992 je postal državni sekretar, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu. Je soustanovitelj Društva katoliških pedagogov Slovenije, aktiven katoliški izobraženec in predstojnik malteškega viteškega reda v Sloveniji.

Peter Vencelj je dejal, da Slovenci premalo poznamo zamejske kraje, zato je pomembno, da jih obiskujemo. Sam je vodil že veliko skupin, ki so bile hvaležne in so tako širile obzorja. Spomnil je na začetek delovanja urada za Slovence po svetu in v zamejstvu in opozoril na težave, ki so jih imeli zaradi ideoloških razlik. »Za odnose za slovensko skupnost so pomembni časopisi, pomemben je radio, ki je daleč najbolj spremljan medij, saj ga lahko poslušamo tako v domovini kot drugje in prinaša živo slovensko besedo« je menil Peter Vencelj.

Jurij Paljk
Jurij Paljk © Izidor Šček
Kot zadnji je v prvem delu oddaje nastopil Jurij Paljk, pesnik in novinar. Izdal je veliko pesniških zbirk: leta 1986 zbirko Soba 150, leta 1994 Nemir, leta 1997 Nedorečenemu, leta 1999 dvojezično antologijsko zbirko pesmi Kako je krhko, leta 2003 pa večjezično zbirko Flun/Fiume/Reka. Izdal je tudi izbor radijskih oddaj z naslovom Očetovstvo malo drugače. Prevedel je zbirko Celsa Macorja Kdo bo pel za menoj? Jurij Paljk je urednik časopisa Novi glas. To je primorski tednik, ki ga izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva v Gorici. Že več kot deset let nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov, Novega lista iz Trsta in Katoliškega glasa iz Gorice, iz katerih je nastal januarja 1996. Novi glas je namenjen v prvi vrsti pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj posveča posebno pozornost dogajanju v Italiji in matični domovini Sloveniji, ne zanemarja pa niti zdomstva. Zajeti hoče ves slovenski svet: kulturno, versko, družbeno, politično, vzgojno, gospodarsko in športno področje, na katerem se Slovenci uveljavljamo.

„Meje niso padle,“ pa je opozoril Jurij Paljk, urednik Novega glasa, in nazorno pokazal tudi na primeru slabega poročanja slovenskih medijev o dogodkih naših narodnostnih skupnosti – o Dragi slovenski mediji v veliki večini niso poročali. Da Italija zelo zgledno skrbi za svoje meje, pa se vidi tudi na avtocesti Ljubljana Benetke, kjer sta dva loka, ki jim že pravijo „prota di Italija“. »Meje niso samo v glavah, Italija je drugačna in mi živimo tam,« pravi Jurij Paljk. Razveseljivo pa je dejstvo, da zamejci sedaj masovno študirajo v Kopru, Novi Gorici, Ljubljani, kar je dobro in nas povezuje, hkrati pa je opozoril na dejstvo, da slovenske skupnosti v Italiji delujejo le do mature, potem pa se mladi žal razgubijo. »V zamejstvu slovenske šole niso več slovenske narodnostne šole in to je problem, saj nivo izobrazbe pada,« je bil kritičen Paljk. Opozoril je tudi na problem financiranja, kajti če hočeš delati dober časnik, moraš imeti zaposlene ljudi in na pojav elektronskih medijev, ki imajo izredno moč in jo jemljejo tiskanim.

 

Slovenija, Slovenci po svetu, Oddaje
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.