Od petka do petka: 29. junij - 7. julij 2012

| 08.07.2012, 05:45 Matjaž Merljak

Prvi teden letošnjega julija je bil po vsej Sloveniji zelo vroč. Nekatere so še dodatno razgreli podražitve cigaret in zavarovalnih premij ter zvišanje davka na luksuzna motorna vozila. Dneve so na trenutke nekoliko ohladile dežne kaplje, bila so tudi neurja s točo, ki na srečo niso pustila hujših posledic. Je pa vremenske razmere mogoče primerjati z dogajanjem na političnem parketu. Za zdaj namreč ne kaže, da bo vročina, ki ga je dosegla, kmalu popustila.

V Pozitivni Sloveniji razmišljajo o interpelaciji več ministrov, v Socialnih demokratih pa bi vlado, tako kaže, najraje zrušili v celoti, saj so napovedali celo možnost konstruktivne nezaupnice. Vse to je za zdaj še zavito v meglo, saj konkretnih korakov ne v eni ne v drugi stranki niso storili. Načrtovali naj bi jih za jesen. „Če so sposobni sestaviti ekipo, ki bo imela v parlamentu trdno večino in to ne bo povzročilo neke dolge politične krize, se pod interpelacijo podpišem tudi sam. Mislim, da v vladi ni nikogar, ki si ne bi želel vsaj kakšnega dneva dopusta, namesto tega garanja noč in dan ter reševanja situacije, za katero nismo vedeli, da je tako slaba, ko smo jo prevzemali. Odkrito povedano, zadnja tri leta Pahorjeve vlade bodo čez deset let, ko se bodo primerjali rezultati posamičnih obdobij v zgodovini samostojne Slovenije,vzeta kot obdobje naravne katastrofe, katere posledice bomo odpravljali še dolga leta. Po svoje bi bilo prav, da tisti, ki so jo povzročili, to tudi rešujejo.“ S temi besedami se je na glasna razmišljanja opozicije odzval premier Janez Janša v intervjuju za Televizijo Maribor. V štajerski prestolnici in bližnjih občinah se je v minulem tednu mudil s svojo ekipo, o čemer več v nadaljevanju. Za zdaj ostajamo pri napovedih interpelacij in konstruktivne nezaupnice, ki jih je za naš radio komentiral predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. Kot je dejal, opozicija ta trenutek ne ve, kako naprej. Njeno obnašanje vidi kot odvračanje pozornosti ljudi od ključnega problema, s katerim se sooča Slovenija. „Ne zna pokazati, kako voditi Slovenijo, ne zna ponuditi konstruktivnih predlogov, zato se zateka k metodam rušenja, kar je pa v tem trenutku seveda popolnoma protiproduktivno.“

Ena od napovedanih interpelacij Pozitivne Slovenije naj bi se nanašala na finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Razloga zanjo naj bi bila varčevalni zakon in vladna politika do Nove Ljubljanske banke. Šturm ocenjuje, da je v opoziciji zavladala panika. „Očitno se bo v prihodnjih tednih razkrilo vse brezno, ki ga je tranzicijska levica povzročila v Novi Ljubljanski banki. Očitno se bodo odkrile povezave, kam so odtekala mnoga posojila, in znano bo tudi, kdo so tisti, ki so jih odobravali in prejemali. Samo za primer naj povem, da je eno samo podjetje, nekje s Primorskega, ki ima enega samega zaposlenega, od NLB dobilo 50 milijonov evrov kredita,“ je dejal. Prav največja slovenska banka, kjer se je te dni zgodila dokapitalizacija, je te dni v ospredju pozornosti. Na nujni seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ so se poslanci strinjali le v točki, da NLB potrebuje pregled poslovanja. Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, s čela katere je odstopila Dagmar Komar, ter vlado, nadzorni svet in upravo NLB-ja so pozvali, naj takoj začnejo ugotavljati odgovornost za slabo stanje. Postopek že omenjene dokapitalizacije pa je bil predmet burne razprave. Opozicija je menila, da je bila netransparentna, koalicija je trdila, da je vse jasno in da nujna seja sploh ni potrebna, med drugim zaradi umika belgijske KBC od dokapitalizacije, s čimer je tudi konec očitkov o prodajanju slovenske banke pod mizo. Medtem se je končal skrbni pregled poslovanja in stanja v največji slovenski banki. A ga vlada še ni obravnavala, saj do začetka redne tedenske seje ni dobila dovolj podrobnih rezultatov tega pregleda. Država je sicer po zadnjem vložku s 400 milijoni evrov v dokapitalizacijo banke postala več kot 60-odstotna lastnica NLB-ja. Šušteršič je že pred dnevi napovedal: od obsega slabih posojil je odvisno, za kakšno obliko sanacije se bodo odločili.

Osrednjo vlogo pri reševanju slabih bančnih terjatev bi lahko v prihodnje prevzel slovenski državni holding. Vlada bo predlog zakona o tem v državni zbor poslala prihodnji teden. Finančni minister je prepričan, da je glede na trenutne podatke problem bank obvladljiv z lastnimi sredstvi. Da Slovenija ne bo šesta članica evrskega območja, ki bo zaprosila za finančno pomoč iz evropskih reševalnih skladov, kot je bilo slišati v minulih dneh, je zatrdil tudi Janša.

Premier se je s svojo ekipo v sklopu tretjega obiska slovenskih regij sredi tedna seznanjal z razmerami v štajerski prestolnici in bližnjih občinah. Po Janševih besedah je bil ta del države s krizo prizadet premosorazmerno z razmerami, v katerih je bil pred njo, a je bila regija deležna manj pomoči od slovenskega povprečja. Kljub temu ugotavlja določen napredek.

Javni uslužbenci so medtem občutili učinke vladnih varčevalnih ukrepov. Skladno z zakonom za uravnoteženje javnih financ so bile namreč večini izplačane znižane junijske plače. So pa svobodni sindikati na ustavno sodišče poslali še zahtevo za presojo ustavnosti dela omenjenega zakona, ki omejuje pravico do letnega dodatka za upokojence in znižuje pokojnino določenim skupinam upravičencev. Ustavno sodišče že ima v presoji več členov varčevalnega zakona. Vse predloge za začasno zadržanje posameznih členov je do zdaj zavrnilo. Takšno odločitev so ustavni sodniki v četrtek sprejeli še glede predloga Policijskega sindikata Slovenije.

V pregledu domačih dogodkov od petka do petka ne moremo mimo odločitve SD-ja, da na jesenskih predsedniških volitvah podpre svojega dolgoletnega vodjo Boruta Pahorja. Zadnje javnomnenjske ankete napovedujejo tesen boj med njim, aktualnim predsednikom Danilom Türkom in evropskim poslancem Milanom Zverom, ki ga podpirata SDS in N.Si. Publicist Boštjan M. Turk je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril na dejstvo, da Slovenija do zdaj ni imela predsednika, ki bi izšel iz tako imenovanega polja demokratične tradicije. „Vsi predsedniški kandidati, kot tudi velika večina slovenske politike, se je zgodila na način, da smo imeli vtis, da gre za predajo štafetne palice. Namreč ves čas je tekla samo ena ekipa, vendar z različnimi kandidati, politiki, tudi predsedniki republike.“ Turk tudi ugotavlja, da Slovenija še ni doživela preloma s preteklostjo. Verjame, da to lahko stori, a obenem dodaja, da mora pri tem upoštevati izročila oziroma zavezanost izročilom, ki so se artikulirala ob začetku slovenske pomladi.

Cerkev, družba in kultura

Na Lajšah nad Cerknim je bila prejšnji konec tedna spominska slovesnost za žrtve okupacije in revolucije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Somaševanje je vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih. Po njegovem takšni shodi vabijo k spravi z Bogom in med seboj. Kot je spomnil, se je po prvi svetovni vojni začel velik ideološki spor med katoličani in marksistično usmerjenimi komunisti, ki je po izbruhu druge svetovne vojne povzročil eno najtežjih zgodovinskih obdobij pri nas. Škof Pirih je opozoril, da žrtve na Lajšah še danes niso deležne najosnovnejšega človeškega dostojanstva, ki ga dolgujemo mrtvim, in se obenem vprašal, kdaj bo prišlo do tega, da bomo po naših breznih odkrivali pobite in umrle ter jih dostojno in človeško pokopali. „Naše javno mnenje ter pouk zgodovine v šoli je še danes v veliki meri pod vplivom prejšnje ideologije. Ljudje, ki se niso strinjali z vladajočo ideologijo so bili preganjani, zapostavljeni, neenakopravni, ponižani in drugorazredni državljani. Katoliška Cerkev je desetletja veljala za najnevarnejšega notranjega sovražnika. Oblast je Cerkev preganjala in omejevalna njeno delovanje.“ Škof Pirih je omenil številna opravičila ljubljanskih škofov zaradi napak katoliške Cerkve in opravičilo vseh slovenskih škofov ob začetku novega tisočletja. „Ko bo to storila še druga stran, državna stran bo slovenski narod lahko stopil v novo obdobje svoje zgodovine.“ Po besedah škofa Piriha kristjane k spravi spodbuja Jezusov nauk, zato moramo najprej prositi za odpuščanje Boga, nato ga moramo posnemati in iz srca odpustiti vsem, ki so naši dolžniki, saj bomo tako najbolj prispevali k spravi, ki jo zaradi med in povojnega nasilja v drugi svetovni vojni naš narod še vedno močno potrebuje.

V Trebnjem pa so točno pred tednom dni v parku na južni strani župnijske cerkve odkrili in blagoslovili spomenik nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu Alojziju Šuštarju. Slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval krajevni škof Andrej Glavan in nadaljevala s krajšim programom pred cerkvijo, kjer stoji novi kip, ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begića. Trebanjci so se svojega rojaka nadškofa Šuštarja, ki je močno zaznamoval slovenski verski in politični prostor, spomnili ob peti obletnici njegove smrti.

Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Dolgoletna prizadevanja so tako dočakala srečen konec. Uspela je skupna nominacija s španskim Almadenom, obe mesti sta tako postali ena od destinacij, ki jih letno na svetovni ravni obišče približno 0,6 odstotka vseh turistov.

Zadnji konec tedna v juliju pa bo znova tradicionalna spominska slovesnost pri ruski kapelici pod Vršičem, ki je med drugim simbol prijateljstva med Rusijo in Slovenijo. Potem ko so jo pred malo več kot pol leta poškodovali neznanci, ki so odnesli bakrene plošče pod macesnovimi skodlami, je zdaj znova obnovljena. Nameščene so nove skodle in plošče iz pocinkane pločevine. Pristojno ministrstvo je za obnovo spomenika v državni lasti odštelo 10 tisoč evrov.

Šport

Barve Slovenije bo na poletnih olimpijskih igrah, ki se bodo začele 27. julija, zastopalo 64 naših športnic in športnikov. Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je potrdil, da bo v delegaciji, ki bo odpotovala v London, ob njih še 54 trenerjev, šest zdravnikov, pet fizioterapevtov oziroma maserjev ter dva športna psihologa. V vodstvu reprezentance bo šest oseb, na čelu olimpijske odprave bo podpredsednik komiteja Bogdan Gabrovec. Nosilec slovenske zastave na slovesnem odprtju poletnih olimpijskih iger v Londonu bo svetovni prvak kajakaš Peter Kauzer.

Prestižni Stanleyjev pokal, ena najbolj zaželenih športnih lovorik na svetu, je bil v petek tudi v Sloveniji. Seveda po zaslugi najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja. Ta ima, tako kot vsi člani letošnje zmagovalne ekipe v ligi NHL Los Angeles Kings, pravico do enodnevnega začasnega lastništva pokala. V javnem delu Kopitarjevega druženja s pokalom je bila prestižna lovorika na ogled navijačem v njegovem domačem kraju Hrušica dve uri.

Novo mesto ne bo eden od gostiteljev evropskega prvenstva v košarki prihodnje leto. Tamkajšnji župan Alojzij Muhič je sporočil, da občini ni uspelo pravočasno pridobiti gradbenega dovoljenja, ki je bil pogoj za državno sofinanciranje gradnje nove dvorane. So pa pripravljeni tekmovanje gostiti v Mariboru, a opozarjajo, da nimajo sredstev za plačilo kotizacije. V Košarkarski zvezi Slovenije so že poudarili, da bo Maribor obravnavan tako kot ostala mesta. Če bo štajerska prestolnica torej želela organizirati del prvenstva, bo morala kotizacijo plačati.

Trije slovenski nogometni klubi so v minulem tednu igrali prve tekme prvega predkroga kvalifikacij za evropsko ligo. Olimpija je v Stožicah s 3:0 premagala Jeunesse Esch iz Luksemburga. Mura je remizirala z 0:0 v Bakuju. Celje je z 0:1 klonilo v Kišinjevu. Za nastop v skupinskem delu lige Europa bo treba v kvalifikacijah preskočiti štiri ovire.