Blaž LesnikBlaž Lesnik
Mark GazvodaMark Gazvoda
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Sveta Lucija, zavetnica cerkve na Mostu na Soči. (foto: Rok Hrast)
Sveta Lucija, zavetnica cerkve na Mostu na Soči.

400-letnica cerkve svete Lucije

Slovenija | 24.06.2012, 12:00

Župnija Most na Soči praznuje 400-letnico posvetitve tamkajšnje cerkve svete Lucije. Novi koprski škof ordinarij Jurij Bizjak je na svoji prvi uradni poti znotraj škofije po včerajšnji umestitvi tam dopoldne daroval slovesno sveto mašo in blagoslovil obnovljene orgle. Zbranim vernikom je poudaril, da morajo iz svete zgradbe, kot je njihova cerkev, odhajati še bolj sveti, kot vanjo prihajajo. Na dogodek se je župnija pripravljala vse leto. Duhovna priprava je potekala ob prvih petkih, pri čemer so sodelovale razne skupine. Tik pred praznikom so izpeljali celodnevno tiho čaščenje pred Najsvetejšim.

"Koliko molitev, tolažbe, veselja se je v 400 letih zvrstilo tu?"

Direktor urada za verske skupnosti Silvester Gabršček je ob začetku slovesnosti ob jubileju cerkve sv Lucije na Mostu na Soči predstavil zgodovinsko ozadje naselja in pustil odprto vprašanje o tem, kdaj je tu zares stala prva cerkev. »Vemo, da je bila tu rimska naselbina. Vemo tudi, da je blizu Oglej z močnim krščanskim središčem. Kdo ve, če ni bila prva skupina kristjanov pri Sveti Luciji že za časa Rimskega cesarstva. Gotovo pa je, da je izročilo vedno tisto, ki nas napelje k temu, da poglobimo naše korenine, ne samo zgodovine, ampak tudi lastne vere.« Koprski škof Jurij Bizjak pa je v nagovoru izpostavil svetost kraja, kot je cerkev. »Moramo premisliti, kakšni pridemo, še bolj pa, kakšni odidemo s tega kraja. Ali nas ta zgradba posvečuje? Ali odidemo iz te zgradbe boljši, kot smo prišli? Ali sploh pridemo vanjo s takšnim namenom, da bi se poboljšali? Da bi bili bližje gospodu, da bi bilo v nas več svetosti?« 400-letnico jubileja cerkve je škof povezal z rodom iz svetega pisma. »400 let je 10 krat 40 let. Deset rodov je tudi od Adama do Noeta. Od Noeta do Abrahama pa je spet deset imen. Tako imate na Mostu na Soči 10 rodov od posvetitve do danes. Po 10 rodovih obstanka te hiše Božje, koliko molitev, tolažbe, veselja, raznovrstnih praznikov se je tu zvrstilo. Kje bi našli človeka, ki ni bil dežen te miline? Ki ni vsaj malo živel iz te zgodovine, iz teh vsebin, ki se tu notri oznanjajo, ki jim je ta cerkev priča?« Ob tem pa je škof dodal še prošnjo za mlade in družine: »Naj Gospod zida naše domove, naj zida naprej naše družine, tako kot je prav. Danes se veliko razpravlja o družinah. Ne samo človek, ampak tudi vsaka družina je ustvarjena po Božji podobi.«

Verniki so pri bogoslužju k daritvi prinesli kruh, vino, zemljo, olje, igračo in most. »Med vse te darove dodajamo most, ki je naši župniji v okras, obenem pa povezuje oba bregova reke Soče. Pa ne samo takrat, ko voda mirno teče pod njim v svoji prelepi smaragdni barvi. Vztraja tudi takrat, ko voda ob deževju naraste in grozeče šumi. Močnejša kot vsak most pa je tvoja ljubezen, ki povezuje našo župnijo,« je ob tem pojasnil župljan Silverij Mervič.

Zunanja in duhovna priprava župnije

Na slovesnost 400-letnice posvetitve cerkve so se na Mostu na Soči začeli pripravljati že v lanskem pastoralnem letu. V ta namen so oblikovali tri odbore. »Eden odbor je skrbel za zunanjo podobo in okolico cerkve, nasaditev rož in novih dreves. Drugi odbor je poskrbel za izdajo posebnega koledarja v decembru s slikami Toneta Kralja in podobami iz cerkve. Pred samim praznikom smo izdali spominske podobice in zgoščenko,« je za Radio Ognjišče povedal domači župnik in tolminski dekan Slavko Obed. Kot je poudaril, je bila še posebej pomembna duhovna priprava, ki se je začela s prvimi petki. »Vsak mesec je sodelovala ena skupina: Karitas, svetopisemska skupina, pevci, veroučenci po triadah, gasilci, in mladi, ki so v goste povabili duhovnika Roberta Friškovca.« Bližnja priprava na praznik se je začela v petek s sveto mašo in začetkom 24-urnega tihega čaščenja. Včeraj je bila v župnijski cerkvi sveta maša za bolne, ostarele in invalidne, spoved, podelitev zakramenta bolniškega maziljenja in skupno srečanje.

400 let cerkve sv. Lucije na Mostu na Soči
400 let cerkve sv. Lucije na Mostu na Soči © Rok Hrast

Cerkev krasijo poslikave Toneta Kralja

Cerkev je bila sodeč po letnici, vzidani v kamen na zunanji strani pročelja, posvečena leta 1612. Po vojni so obnovili najprej oltar, kor, klopi in orgle. Od leta 1927 je obnovo začel načrtovati akademski slikar Tone Kralj. Najprej je naslikal sv. Valentina v desnem oltarju, leta 1928 sliko Matere božje na levem, leta 1929 pa sv. Lucijo v glavnem oltarju. Generalne obnove in poslikavanja se je lotil čez 10 let. V jeseni 1939 je v prezbiteriju na stropu naslikal poveličanje sv. Lucije ob množici angelov. Nad stebri in loki po ladji je naslikal 12 apostolov, evangeliste in sveta brata Cirila in Metoda. Tedanjo italijansko oblast so motile slovenske barve trobojnice pri angelih in da ga ne bi izgnali, se je vpisal na arhitekturo v Benetkah in tam je 1940 na platno naslikal 8 slik iz življenja in mučeništva svete Lucije in nato še 14 postaj križevega pota. Tudi kipi v cerkvi so po Kraljevih načrtih. Nad spovednico levo je Dobri pastir, nad spovednico desno pa Usmiljeni oče. V ladji na levi strani je še kip svete Ane z Marijo, na desni pa Srce Jezusovo. Pred smrtjo je predelal obhajilno mizo v nov mašni oltar, ambon in podstavek za velikonočno svečo z vstalim Križanim. Tudi slike so bile po smrti slikarja leta 1975 obnovljene.

Angeli pojo, poslikava Toneta Kralja.
Angeli pojo, poslikava Toneta Kralja. © Rok Hrast

Do leta 1952 se je kraj imenoval Sveta Lucija

Most na Soči leži ob sotočju Idrijce in Soče ter umetnem jezeru. Do leta 1952 se je ta kraj imenoval Sveta Lucija, po zavetnici župnijske cerkve. Ker pa tistim, ko so začeli pisati zgodovino šele po letu 1945, ime krščanske mučenke iz 3. stoletja ni bilo všeč, so kraj spremenili v Most na Soči, kar se je ohranilo do danes. Bogate arheološke najdbe uvrščajo Sveto Lucijo med najpomembnejše prazgodovinske naselbine v Sloveniji.

Nekdaj Sveta Lucija, danes Most na Soči.
Nekdaj Sveta Lucija, danes Most na Soči. © Rok Hrast

V starejši železni dobi – med 8. in 4. stoletjem pred Kristusom je tu nastalo naselje, ki po izkopaninah sodeč ni bilo majhno. Ostaline nekdanjih kultur je sredi 19. stol. prvi zbiral, hranil in o njih je pisal župnik Tomaž Rutar. Grobišča so sistematično začeli raziskovati ob koncu 19. stoletja. Tako je bilo do danes kontrolirano izkopanih okoli 7000 grobov. Med arheološkimi raziskavami Goriškega muzeja pa so pod vodstvom Draga Svoljška na desnem bregu reke Idrijce odkrili skoraj 40 stanovanjskih hiš in delavnic. Izmed teh si danes lahko ogledamo temelje starejše železnodobne hiše (5. st. pr. Kristusom) v krajevnem arheološkem muzeju v novi osnovni šoli. Ostaline rimskodobne hiše (3. st. po Kristusu) pa lahko vidimo v novem naselju.

Molitev ob 400-letnici posvetitve cerkve Sv. Lucije

Župnija je v duhovni pripravi na 400-letnico pri vsaki sveti maši molila tudi spodnjo molitev, priprošnjo k sv. Luciji, ki jo je sestavila župljanka. »Skušala je vključiti to, da bi se župnija bolj povezala med seboj, da bi začutili, da smo ena skupnost in da moramo uresničevati to Jezusovo naročila, ki nam ga je dal, da bomo eno, kot sta On in Oče eno,« je pojasnil župnik Slavko Obed.

Dobri Jezus, Ti si rekel: Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med njimi. Hvala Ti za našo lepo cerkev, kjer se ob Tebi zbiramo že 400 let.

V tem jubilejnem letu Te prosimo za našo župnijo - daj nam pravo modrost, odprtost in iskrenost . Pomagaj nam, da bomo v sodelovanju s Tvojo milostjo združeni tako, kot od nas pričakuješ Ti, ki si nam naročil, naj bomo eno, kakor sta Vidva z Očetom eno.

Naša zavetnica sv. Lucija naj nam odpre oči, da ne bomo slepi za človeške stiske, ampak bomo po njenem zgledu drug drugemu prinašali luč in veselje.

Vsemogočni Bog, daj nam dovolj vztrajnosti in pobožnosti, da bomo vedno radi prihajali v to cerkev, iz nje pa odhajali boljši. Naj bo naša župnija vedno bolj složna in dejavna - Tebi v slavo, nam vsem pa v zveličanje!

Sveta Lucija - prosi za nas!

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...