Praznovanje državnosti tudi po 21. letih deli
| 21.06.2012, 12:45 Tanja Dominko
V ponedeljek, na praznik slovenske državnosti, se bomo spomnili 21. obletnice dogodkov v tedanji skupščini, ki je s sprejetjem temeljne ustavne listine, ustavnega zakona in deklaracije o neodvisnosti postavila temelje za samostojno državo. 21 let za državo ni malo, je trdno zasidrana v mednarodni skupnosti, a vendar ji težav znotraj meja ne manjka. Zlasti se nasprotja pokažejo pri vseh tistih stvareh, ki bi morale Slovence kot narod povezovati, ne pa deliti. Med področji, ki iz leta v leto burijo duhove, je državna proslava ob 25. juniju.
Podlaga za samostojno Slovenijo je bil seveda plebiscit, a da je do njega prišlo, je bilo potrebno storiti še marsikaj. Volja ljudstva je bila tedaj skoraj bolj enotna kot volja politike, kjer so vendarle obstajali posamezniki in stranke, ki si samostojnosti niso želeli. Ivan Oman je samostojno državo videl že mnogo prej in si zanjo tudi trdno prizadeval z ustanovitvijo prve slovenske demokratične politične stranke Slovenske kmečke zveze, pozneje je bil tudi član predsedstva Republike Slovenije. „Jaz sem trdno verjel, da bomo uspeli. Nič nisem dvomil o tem, kar počnemo, in prepričan sem bil, da nam bo uspelo, saj smo se tako odločili. In katere misli ga obdajajo danes, po 21-ih letih slovenske države? „Prav je, če za svojo obljubljeno deželo zmolimo kak rožni venec, za slovensko domačijo in naš rod.“
Iz leta v leto državnost praznujemo tudi z državno proslavo, ki pa žal ne povezuje, ampak dostikrat razdvaja. Nekomu ni všeč koncept, drugemu nastopajoči, tretjemu povabljeni gostje, četrti pa tarna čez kaj drugega. Letos proslava že nekaj časa buri duhove zaradi koncepta. Umetnike so javno povabili k brezplačnemu sodelovanju, iskali pa so točno določeno- vsebine, ki predstavljajo regionalno pristnost in kulturne navade ter običaje. Mnogim se je to zdel ponižujoče. A poglejmo, kako bo vse skupaj videti. Po nagovoru predsednika republike Danila Türka bo sledil umetniški program z več kot 250 nastopajočimi. Kulturni program se bo začel s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo izvedel Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka. Sledil mu bo nastop sedmih folklornih skupin iz vse Slovenije. Raven bo torej povsem dostojna. Zakaj se je Slovenska filharmonija sploh prijavila? Direktor Damjan Damjanovič je pojasnil, da so sodelovali že prejšnja leta. Poleg tega je država stoodstotni financer filharmonij in Damjanovič meni, da bi se morale institucije državnih proslav udeleževati udeleževati tako in drugače. Mnoge je precej razburila izbira sodelujočih praporščakov. Sodelovali bodo namreč le tisti, ki na uniformah nosijo simbole slovenske države. V bran tej odločitvi so med drugim stopili v podmladku Nove Slovenije. „Zveza društev borcev za vrednote NOB simbolov samostojne države Slovenije ne uporablja, ampak nasprotno. Uporablja simbole države, ki je bila leta 1991 agresor na Slovenijo. Zato vidimo odločitev koordinacijskega odbora kot velik doprinos k pristni krepitvi domoljubja in narodnih simbolov,“ je dejal Jernej Vrtovec.
Proti izbiri sodelujočih so protestirali tisti, ki so bili zavrnjeni- poleg NOB še Zveza društev General Maister, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, ostri so bili pa tudi v opozicijskih strankah SD in PS, ter celo v Desusu, kjer je predsednik Erjavec napovedal, da bo to vprašanje sprožil na današnji seji vlade. Kaj o delitvah glede proslave pravi Ivan Oman? „Za tiste, ki jim je država mar, je taka proslava lahko v redu, za tiste, ki pa gledajo samo na to, kje bodo potegnili kak denar, je pa drugače. To pa ni najbolj patriotično.“
Kako pa bo s stroški letošnje proslave? V Uradu vlade za komuniciranje so dejali, da še niso dokončni, bodo pa pa bistveno nižji od lanskih, ko smo za državno proslavo odšteli 264 tisoč evrov.
