Naš gost: Alfred Brežnik

| 20.05.2012, 14:47 Matjaž Merljak

K pogovoru za tokratno oddajo Naš gost smo povabili častnega generalnega konzula naše države v Sydneyju v Avstraliji, Alfreda Brežnika. Rojaki v Avstraliji ga poznajo pod imenom Fredi in zelo cenijo njegovo pripadnost, vneto delo, predanost in požrtvovalnost za slovenstvo na petem kontinentu. To je človek, ki jih je bil sposoben povezati, kadar je šlo za skupno stvar, ki je bila v prid slovenstva in domovine. Ob vsem delu za Slovence je pozabljal na vse drugo, večkrat celo na svojo družino in na delo v podjetju ...

Njegova življenjska pot se je začela v Šentjurju pri Celju 17. maja 1937. Ko je bil star 15 let ga je zapustil, saj se je vpisal v srednjo tehnično šolo v Ljubljani. Rad se tja vrača in je vesel, da se je dobro razvil. Po odsluženju vojaškega roka v takratni Jugoslaviji je leta 1959 odšel v Avstralijo. Plovba z ladjo je trajala 33 dni. Pridružil se je očetu in bratu, ki sta bila tam že nekaj let, deset let za njim pa je prišla še mama.

Začetki v novem svetu niso bili pretežki. Čez dan je delal, v večerih pa se je učil angleščino. Po 18-ih mesecih je dobil službo v Sydneyju. Znanje je strokovno izpopolnjeval v večerih. Leta 1978 je ustanovil svoje lastno podjetje.

Osemnajst mesecev za njim je v Avstralijo prišla soproga Jeni. Poročila sta se po zastopniku, ko je bil on že na petem kontinentu. V Avstraliji jo je nato poročil pokojni dr. Mikula. Rodila sta se jima dva sinova Fredi in Marko. Vsi skupaj delajo v družinskem podjetju Emona Instruments Pty Ltd, Fredi, inženir elektronike, kot tehnični direktor in Marko, diplomirani komercialist, ki se ukvarja s trženjem in splošnim vodenjem podjetja.

Alfred Brežnik se je kmalu po prihodu v Avstralijo vključil v slovensko skupnost. Bolj intenzivno leta 1964, ko se je pridružil Akciji za dom, ki je bila nekak temelj za izgradnjo današnjega Slovenskega društva Sydney. Takrat so Slovenci poleg svojih domov gradili tudi skupne domove in cerkve. Mlajši danes nimajo toliko zanimanja za to skupnostno bogastvo, a je optimist, pravi, da se bodo mladi vrnili. Najdlje pa bodo po njegovem obstali slovenski verski centri.

Bil je med pobudniki ustanovitve slovenskega šolskega odbora in dvanajst let njegov tajnik. Spregovoril je tudi o prizadevanjih avstralskih izseljencev za demokratične procese v Sloveniji. Bil je namreč tudi vodja Društva za podporo demokracije v Sloveniji in eden od idejnih ustanoviteljev Avstralske slovenske konference za Svetovni slovenski kongres SSK. Bil je pri delegatih Demosa.

Junija 1991 je bil Alfred Brežnik v Ljubljani na ustanovitvenem kongresu SSK. Izvoljen je bil v častno razsodišče. V Sloveniji je preživel tudi čas osamosvojitvene vojne. Takoj po vrniti v Avstralijo je ustanovil informacijski urad in novice o dogajanju v Sloveniji je širil med avstralskimi politiki. Avstralija je kot prva prekomorska država priznala Slovenijo januarja 1992.

Istega leta je ob obisku zunanjega ministra dr. Rupla iz njegovih ust prejel vabilo za častnega konzula. Povabilo je sprejel ob podpori družine. Ob obisku dr. Janeza Drnovška v Avstraliji leta 1998 je bil imenovan za častnega generalnega konzula RS. Po dvajsetih letih bo opravljanje te funkcije zaključil.

V posebnem spominu mu je leto 2000, ko so bile v Sydneyju olimpijske igre in je bil ataše olimpijske in paraolimpijske reprezentance, odgovoren je bil za začetek slovenske hiše. Kot pravi je bila to velika priložnost za Slovenijo, zato je organiziral tudi poslovno konferenco v Melbournu in Sydneyju. Ocenjuje, da bi se sicer na gospodarskem področju med državama dalo še veliko narediti.

Ob dnevu državnosti vsako leto pripravi poseben sprejem v parlamentu države Novi južni Wales. Pride do 140 gostov - člani konzularnega zbora, parlamentarci ... Gre za veliko promocijo naše države.

Dejaven je bil tudi na časnikarskem področju: kot upravnik glasila Slovensko Pismo, ki sta ga ustanovila z urednico Stanko Gregorič, po osamosvojitvi Slovenije pa je bil poleg Dušana Lajovica in Stanke Gregorič še soustanovitelj Glasa Slovenije, ki je izhajal skoraj deset let. Ob 20-letnici Slovenije je list izšel v knjigi in je tudi osnova knjige, ki je izšla ob 20-letnici Slovenije. Glas Slovenije je danes dejaven kot spletni portal. Edini časopis, ki izhaja med Slovenci v Avstraliji, so Misli, ki izhajajo že 60 let.

Za svoje neutrudno delo med avstralskimi Slovenci je prejel več visokih priznanj, med drugim srebrni častni znak svobode RS, papež Benedikt XVI. mu je podelil blagoslov ob 70- letnici življenja. Avstralija mu je lani na kraljični dan podelila priznanje OAM.

Skoraj vsako leto hodi v svojo rojstno domovino - napolnit baterije. Želi si, da bi se Slovenija spremenila na bolje, da bi se spremenil odnos do Slovencev po svetu.

V Avstralijo je odšel tudi zaradi povojni razmer v Sloveniji. A kot pravi, na te stvari moramo pozabit in moramo spoznati, da nas je malo in moramo sodelovati sodelovali. Tudi si ne smemo razlagati zgodovine tako, da so vsi, ki so šli čez mejo, izdajalci. Poboji in krivice se ne bi smele zgoditi. Tudi njegova stara maja je končala v Studencih. Osebno je naredil spravo z ženino družino.