Praznovanje treh jubilejev

| 26.05.2012, 11:32

V katoliški cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu na Švedksem se je v petek, 25. maja 2012, praznovali 150 let katoliške župnije v mestu, 75 let župnijske cerkve in 50 let Slovenske katoliške misije v tej severnoevropski državi.

Pri večerni sveti maši se je zbralo lepo število Slovencev in tudi priseljencev drugih narodnosti. V njihovi sredi je bil namreč visoki gost, kardinal Franc Rode. Ob oltarju so bili tudi domači župnik Tobias Unnerstål, župnik za Slovence na Švedskem Zvone Podvinski, njegov predhodnik Jože Drolc, delegat za Nemčijo Janez Pucelj, župnik v Švici David Taljat in duhovniki drugih narodnosti, ki se zbirajo v župniji Kristusa Kralja v Göteborgu. Med tistimi, ki so zaslužni, da lahko obhajamo te jubileje, je kardinal omenil kraljico Jožefino in slovenske izseljenske duhovnike Jožeta Flisa, g. Bratkoviča, Stanislava Cikaneka, Janeza Sodjo, Jožeta Drolca in Zvoneta Podvinskega, ki službuje že 19 let.

Dejal je, da vsem tem dolgujemo globoko hvaležnost in da naj se Bogu zahvalimo, da je katoliška skupnost dobila svoj prostor tukaj in da ohranja svojo vero in zvestobo Cerkvi.

Kardinal Rode, ki je sicer sveto mašo daroval v latinskem jeziku, se je v pridigi ustavil še ob dnevnem odlomku iz Janezovega evangelija, ko Jezus preverja Petrovo zvestobo. Poudaril je, da se Jezus ne ozira na preteklost, ampak pričakuje našo ljubezen v tem trenutku in od pastirjev Cerkve pričakuje, da ga ljubijo.

Župnik Zvone Podvinski je ob koncu maše dejal, da dolgujemo zahvalo Bogu, da slovenska skupnost v različnih krajih sme domovati v tukajšnji škofiji in v katoliški skupnosti na Švedskem.

Srečanje se je nadaljevalo v župnijski dvorani, kjer je praznovanje pripravilo društvo Slovenski dom iz Göteborga. Zbrane rojake je pozdravila tudi ministrica Ljudmila Novak in jih spodbudila, naj ohranjajo slovenske korenine. Poudarila je, da slovenski izseljenski duhovniki niso samo dušni pastirji, ampak tudi pomembni povezovalni členi med rojaki po svetu.

Pred letom 1525 je bila Švedska kot večina evropskih dežel katoliška. Nato je prišlo do reformacije in državljanom je bilo pod najstrožjimi kaznimi prepovedano biti katoliške vere katoliškim duhovnikom pa je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano opravljati duhovniški poklic. Tako je bilo do leta 1781. Takrat je kralj Gustav III. izdal tolerančni edikt, a v deželi je bilo le še nekaj tisoč katoličanov, seveda samih tujcev. Prva katoliška maša je bila nato za veliko noč leta 1784 v Stockholmu, a so skrbno pazili, da ni bil prisoten kakšen Šved. Dva nova zakona med letoma 1860 in 1873 sta dovoljevala omejeno versko svobodo, ljudje so lahko pod posebnimi pogoji izstopili iz državne protestantske cerkve. V kratkem so bile ustanovljene nove skupnosti: v Göteborgu leta 1862, v Malmöju leta 1879 in v kraju Gävle leta 1880. Šele leta 1951 je Švedska priznala polno versko svobodo.

Nekaj Slovencev je emigracijska pot na Švedsko privedla že konec 50-ih let, ko so ilegalno prestopili mejo. Največ Slovencev pa je v to državo prišlo v drugi polovici 60-ih let. V arhivu mesečnika Naša luč lahko v številkah v začetku leta 1962 zasledimo prošnje po slovenskem duhovniku, jeseni jih je začel obiskovati duhovnik iz Francije, v začetku leta 1963 pa je k njim tudi uradno prišel Jože Flis. Rojaki so večinoma naseljeni na južnem delu prostrane države, po nekatrih izračunih naj bi jih bilo okoli 14 tisoč - tako pripadnikov prve kot druge in tretje generacije.