Škof Metod Pirih v Vipavi
VIDEO: Škof Pirih ob obletnici malega semenišča v Vipavi o duhovniški službi
Slovenija | 25.04.2012, 18:17
V Vipavi so danes s slovesno sveto mašo obeležili 60-letnico delovanja Malega semenišča. Somaševanje v župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi je vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Julius Janusz, zbranim pa je v mašnem nagovoru spregovoril koprski škof Metod Pirih. Ta je v začetku spomnil, da je iz Malega semenišča izšlo več kot 200 duhovnikov.
Škof Pirih je najprej izrazil veselje, da se je slovesnosti udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji. S tem je po njegovih besedah dal priznanje s strani vrha katoliške Cerkve ustanoviteljem in tudi vsem, ki so do danes delovali v korist semenišča. V nadaljevanju je posebej naglasil, da služenje ni le naloga škofov in duhovnikov, tudi tistih, ki so izšli iz vipavskega malega semenišča ampak vsakega posameznika. „Tudi vi dragi bratje v laiški službi služite svojim ženam, svojim otrokom, svojim družinam ter v različnih političnih in gospodarskih skupnostih.“
Nato se je koprski škof ustavil pri nalogah duhovnikov ter posebej podčrtal besede stati pred Gospodom, biti z njim, biti buden ter služiti Gospodu. „Duhovnik mora biti tisti, ki čuje, biti mora na straži pred silami teme in pred naraščajočo hudobijo. Svet mora držati buden za Boga. Duhovnik mora biti možat nasproti tokovom časa in javnega mnenja, možat v zagovarjanju resnice, možat v prizadevanju za dobro.“
Vse vernike je povabil k molitvi za duhovnike: „Če je bogoslužje eno od bistvenih duhovnikovih opravil pomeni tudi, da moramo molitev visoko ceniti, vedno ko molimo smo v Kristusovi šoli in združeni s svetniki vseh časov."
Današnje praznovanje, ki se ga je udeležilo več kot 80 duhovnikov je bilo tudi priložnost za druženje s sedanjimi dijaki in dijakinjami, obujanje spominov in prijateljski klepet. K praznovanju so bili posebej povabljeni tudi nekdanji profesorji, uslužbenci in gojenci Malega semenišča Vipava.
Rebec: Malo semenišče Vipava je v Cerkvi na Slovenskem pustilo pomemben pečat
„Malo semenišče je bilo ustanovljeno zato, da bi fantje, ki čutijo duhovni poklic, živeli v primernem okolju, bili spremljani s primerno vzgojo in na ta način na eni strani prečiščevali svoj poklic in ga po drugi strani utrjevali,“ je ob obletnici delovanja Malega semenišča v Vipavi za naš radio povedal rektor Slavko Rebec. Poudaril je, da je semenišče svoj namen ohranilo vse do danes.
V Cerkvi na Slovenskem je malo semenišče pustilo pomemben pečat. „Več kot 500 gojencev ga je obiskovalo v letih njegovega delovanja, kar pomeni, da je skozi to ustanovo šlo veliko tudi še sedaj aktivnih duhovnikov v Sloveniji. Menim, da se tega smemo veseliti in da smo na to lahko ponosni.“
Zgodovina malega semenišča sega 60 let nazaj in že sami začetki so po besedah Rebca tesno povezani s tem, da takrat državljani Slovenije in Jugoslavije niso živeli prav v najbolj svobodnih časih. Po ustanovitvi leta 1950 sta bili potrebni kar dve leti prošenj, pogovarjanj pa tudi pogajanj, da je semenišče lahko leta 1952 začelo s svojim delovanjem. Zato v tem letu praznujejo 60. obletnico njegovega dejanskega delovanja, ne pa njegove ustanovitve. „Tudi potem je skozi vso zgodovino semenišče doživljalo kar burne trenutke, saj so se že nekaj let po delovanju semenišča semeniščniki morali izseliti. V času t.i. tržaške krize je prostore zasedla vojska. Hvala Bogu pa so se lahko že po enem letu semeniščniki vrnili v semenišče.“ Rebec dodaja, da se je prav po tej vrnitvi njegovo delovanje še obogatilo, saj so po ukinitvi gimnazije v Ajdovščini - ni jasno, ali je bila ukinjena zaradi potreb ali nagajanja semeniščnikom - ustanovila srednja verska šola. „Tako se je internatu, vzgojnemu delu semenišča, pridružila tudi šola, ki so jo obiskovali semeniščniki. Potem pa so se razmere umirile in tako je semenišče v bolj ali manj mirnih časih priplulo vse do leta 1991, ko je iz srednje verske šole Vipava nastala sedanja Škofijska gimnazija, malo semenišče kot zavod pa po letu 1991 ostaja še naprej.“
Rebec se spominja, da je iskanje profesorskega kadra v začetku predstavljalo veliko težav, zato so se nekateri duhovniki odločili, da se vpišejo na državne univerze in tako pridobijo potrebna znanja. „Naloge učiteljev so po večini prevzeli duhovniki, ki so bili nameščeni tukaj v okolici Vipave. Potem, ko pa je bila ustanovljena srednja verska šola, ti duhovniki niso imeli potrebnih kvalifikacij za poučevanje vseh predmetov, so pa imeli veliko dobre volje in zagnanosti.“ Rebec je dodal, da je v zadnjih desetih letih vpis zelo skromen, zato semenišče deluje v sklopu dijaškega doma v Vipavi.